Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Razsežnost triglavskega jubileja

Železar (1978) - Mitja Košir: Alpinisti nadaljevalci zgodovinskega izročila

Kje naj iščemo vzrok našemu nemirnemu duhu, ki nam ne da miru v samozadovoljni otopelosti in nam z neko notranjo, vendar racionalno strogostjo ukazuje: Na pot!

Odgovor je enak tistemu, ki poskuša pojasniti umetnikovo življenjsko potovanje k idealni lepoti, ali pa tistemu, ki s filozofsko utemeljeno vseobsežnostjo vidi jedro človekovega napredka v potovanju skozi zgodovino tam, kjer misel ne priznava nikakršnih ovir, temveč z velikimi koraki hiti v bodočnost. Pogosto je prehitevala in še prehiteva obstoječo stvarnost in bila za ta prometejski greh kaznovana, vendar nikdar uničena. In tako se tudi naš, v vseh časih enako nemirni duh, odziva klicu grebenov, čez katere si božanski gradovi gorskih vrhov podajajo roke in objemajo z močnimi skalnimi lahtmi tiho sanjajoče krnice in zatrepe ter dvigajo k nebu orjaške okrešlje, polne večnega snega.

In vendar se dandanašnji človek le znajde pred uganko, ko začenja razmišljati o motivih, ki so poleg življenjsko nujnih opravil pred stoletji gnali gorjanskega človeka na vrhove gora. Zaradi maloštevilnih zgodovinskih pričevanj ostaja v glavnem pri domnevah. Po današnjih izkušnjah pa le lahko rečemo, da lovcu, rudarju ali pastirju srce ni mirovalo, dokler ni zavzel najvišjega vrha. Dejstvo pa je vendarle, da so najvišje v gorski svet prodrli prav rudarji, pastirji in še posebej divji lovci, ki so morali v strahu pred lovskimi čuvaji in kaznijo zalezovati divjad po najbolj odročnih grapah in gorskih škrbinah ter so tako utirali pota, ki so jih kasneje njihovi potomci in nasledniki opremili in zavarovali ter tako odprli planinski svet širokim množicam občudovalcev in navdušencev.
Tako se je skozi stoletja rojevala planinska misel in ljudje pod triglavskimi gorami so jo kot izročilo prenašali iz roda v rod, medtem ko so ji ustvarjalno podlago dajali sprva redki, a kasneje vse številnejši razumniki in umetniki, dokler se ni okronala z velikim enkratnim dogodkom. 26. avgusta 1778 so štirje pogumni Bohinjci stopili na vrh visoke, kot sanjski privid lepe gore. Osvojen je bil Triglav.

Dolga je bila pot, ki jo je prehodila slovenska planinska ideja, mnogi so tudi kasneje, po herojskem dejanju bohinjske četverice, hiteli k istemu cilju. Bili so taki, ki so na gori iskali prvenstva in ga našli v strmalih severnih prepadov, bili pa so tudi taki, ki go na gori iskali življenja, a so našli smrt. Dvesto dolgih razburljivih let je preteklo od tistega dne, ko je na deviško teme gorskega velikana stopila noga neustrašnega bohinjskega rudarja. Danes vnuki starih dedov lahko s ponosom trdijo, da so razumeli misel, poslano iz davnin v naš čas. Ni umrla, ko je preživljala hude preizkušnje in tudi naš trenutek jo ohranja živo in prisotno, kljub usodnemu vplivu civilizacijske eksplozije, okužene s kugo potrošništva in komformizma. Planinska misel rojena v srcih pionirjev in redkih navdušencev, je našla svoj prostor tudi v srcih množice dobro opremljenih in izšolanih ekstremnih plezalcev in osvajalcev zadnjih skrivnosti, ki jih še hranijo naše gore.

Prehodila je pot od časov narodnega prebujanja prek dolgih, s hudimi boji za ohranjanje narodnega značaja slovenskega gorskega sveta zaznamovanih obdobij, obeh svetovnih vojn do narodne osvoboditve, socialne in politične revolucije ter doživela pravi prerod v sedanjem času, ko je slovenska planinska organizacija najštevilnejša telesnokulturna organizacija v republiki in ko slovenski alpinisti kot avantgarda planinskega kolektiva stopajo prav v vrh svetovnega alpinističnega dogajanja. In končno, slovensko planinstvo je doživelo čas, ko številna družbena priznanja niso več redkost in ko je postalo dejansko sestavni del našega družbenega življenja.
Od divjih lovcev, pastirjev in rudarjev do danes se je razvijal in jeklenil rod slovenskih alpinistov. Takrat, ko je stopil na vrh Makaluja in ko bo premagoval težave na pobočjih Mount Everesta, se je in se bo slovenski alpinist najlepše oddolžil vsem njim, ki so klesali stopinjo za stopinjo v visoko piramido, segajoč od Triglava do Himalaje.

Mitja Košir
Železar, 14. september 1978

   Železar

 

 14.09.1978

 

 

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.