Boris Štupar 19.08.2008 07:29 4052 0

Rjavčki vrh

Med Grintovci: Dne 28. junija 1877 se je pod Ojstrico od Rjavce oziroma Planinšce odtrgal del skalnega masiva in v ogromnem plazu zdrvel v dolino. Tam je zasul velik gozd macesna in bukovja. Pri tem podoru se je vzdignil prah, da je bila vsa dolina tri dni v megli. Bilo je lepo vreme, a sonce megle ni predrlo. Še po 131 letih ...

ob tem zadnjem podoru nad Logarsko dolino je vredno pogledati vsaj malo nazaj, počakati, da se skale dodobra uletijo, in šele potem ugotavljati, kaj vse se bo tod še primerilo.
Tako nam v svojem planinskem vodniku Kamniške in Savinjske Alpe (1977) Peter Ficko poleg opisov poti vestno opisuje tudi dosegljivo ljudsko izročilo. Na strani 218 piše takole:
Z Rjavčkim vrhom je povezana malo znana ljudska pripovedka, ki jo je zapisal Fran Kocbek: Lovec ustreljen na Planinšci.
Ta pravi:
Neki kranjski lovec je prišel s Kamniškega sedla čez Jagnjičevo zelenico (del severne stene Planjave) na Rjavčki vrh. Tu je ustrelil domačega lovca (Štajerca) in ga zakopal malo više proti Planinšci na ravnici, kjer še danes ne raste trava, čeprav je tam dobra prst. Planinšca ne bode dala prej miru, dokler ne bo vrgla iz sebe pokopanih kosti lovca.
Zanimivo, kako si je preprosti človek razlagal pogost naravni pojav te gore, krhanje in valjenje skal iz krušljive severne stene! Leta 1877 se je odkrhnila ogromna skala, ki je zasula obsežen gozd smrek in macesnov. Vsa Logarska dolina je bila v megli prahu. Skale so se krušile še zatem.

Domačin iz Solčave Valentin Vider nam v svoji knjigi Solčava – zapiski o Solčavi in njeni okolici predstavi: Skalnat plaz v Rjavci.
Dne 28. junija 1877 se je pod Ojstrico od Rjavce oziroma Planinšce odtrgal del skalnega masiva in v ogromnem plazu zdrvel v dolino. Tam je zasul velik gozd macesna in bukovja. Pri tem podoru se je vzdignil prah, da je bila vsa dolina tri dni v megli. Bilo je lepo vreme, a sonce megle ni predrlo. Ko se je rjavi prah usedel, je bila vsa dolina pokrita z njim več centimetrov na debelo. Najbolj je bila pri tem prizadeta živina, ker trava ni bila užitna, dokler prahu ni spral dež oziroma ni bilo nove podrasti. Tudi še na više ležečih kmetijah, na primer na Klemenčem, je bilo vse rjavo od tega prahu. Od sten, kjer se je odtrgal plaz, so se še več dni zatem trgale posamezne skale in drvele v dolino.
Rok Klemenšek, ki je bil usodnega dne ravno na stanu, je dogodek opisal takole: Ob enih ponoči je bil potres, ob štirih pa je strašno zaropotalo, ko se je zrušilo. Sedaj je to Novi plaz.

Valentin Vider v nadaljevanju knjige prestavi ljudsko utemeljitev naravnega pojava: Planinšca
Neki kranjski lovec, Pavel po imenu, je prišel s Kamniškega sedla čez Jagnjičevo zelenico (v severni steni Planjave) na Rjavčki vrh. Tam sta ga že pričakala Gambel in Nace, ki sta jagala od te strani. Pa so se užgali. Ker pa je bil Pavel iz Bistrice bolj moder in je znal čarati, je krogle prestregel kar z roko, na kateri si je prej zarezal prste do krvi. Tako so krogle letele nazaj na onega, ki jih je izstrelil. Ustreljenega lovca je pokopal malo više proti Planinšci na ravnici, kjer pa še danes ne raste trava, čeprav je dobra prst. Trave ne bo, dokler Planinšca ne vrže iz sebe kosti ustreljenega lovca.
Prav iz istega kraja se je dne 28. junija 1877 res utrgala od Planinšce ogromna gmota skal in zemlje. Zasula je spodaj ležeče bukove in macesnove gozdove. Vsa Logarska dolina je bila več dni v megli in prahu. Tudi skale so še več dni padale v dolino.

Nekako se v rjavi steni desno od podora zarisuje podoba, ki bo pripoved in ljudsko izročilo naredila za bolj verjetno. Kdo ve, kaj bo nam in kaj zanamcem prinesel čas? Morda o tem kaj več ve plezalec, ki je prvi preplezal smer v severni steni Rjavčkega vrha in pri tem odkrival neznani svet severne stene. Fotografije 15. 8. 2008