Urednik Gore-Ljudje 15.08.2020 22:24 2406 0

S kolesom

Bojan Ambrožič: Cilj dneva mi je bilo iti v hribe.

Vendar me je od tega odvrnila slaba vremenska napoved.
Zato sem si na hitro zamislil kolesarski izziv. Začel sem na smučišču v Kranjski Gori. Nato pa sem po kolesarski stezi nadaljeval do Trbiža. In nato mimo Rabeljskega jezera na prelaz Predel. S Predela sem se spustil slaba dva kilometra, nato pa avil na Mangartsko cesto. Le ta je bila super za kolesarjenje, ker ni bilo skorajda nobenega prometa - zaradi prezasedenega parkirišča, so spuščali avtomobile le v primeru, da se je kdo vrnil. V praksi je to pomenilo en avto na 15 minut. Avtomobilom zadnje dva kilometra ni dovoljena vožnja. S kolesom pa ni težav (vmes 2 m makadama).

Z Mangartskega sedla (2050 m) je sledil 30 kilometrov dolg spust do Kal-Kortinice (450 m) pri Bovcu. Nato pa sem zavil v Trento. Cesta je tu zelo lepa, saj ves čas pelje ob reki Soči. Kilometri so mi hitro minevali. Nato pa me je čakalo še 15 km in 1100 višincev vzpona na Vršič. Bil sem že zelo izmučen in sem le še s težavo vrtel pedala, pa čeprav z najlažjim prenosom. Za vzpon na Vršič sem potreboval kar dve uri.
Na vrhu sem izmučen samo legel v travo. Niti stati nisem več mogel na nogah. Z vrha prelaza sem imel samo še spust do cilja. Vendar mi tudi to ni bilo lahko, saj sem dobil krče v prste na rokah. Zato le s težavo stiskal zavore. Bolelo me je cel telo. Moja vožnja pa je bila bolj podobna vožnji pijanca. Ampak sem preživel. Na koncu se je nabralo 110 kilometrov in 2680 višinskih metrov vzponov.

Bojan Ambrožič, 15.08.2020
Predel, Mangartsko sedlo, Vršič