Revija slovenska vojska: Od 19. januarja do 13. februarja je na Pokljuki, Komni in Tamarju potekal nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva.
Štiritedenski tečaj je organizirala Gorska šola SV, cilj tečaja pa je častnike, podčastnike in vojake SV z opravljenim tečajem gorništva usposobiti za gibanje v gorskem svetu, po poteh in brezpotjih, v zimskih razmerah ter za preživetje v gorskem svetu pozimi in prenašanje osnovnega gorniškega znanja na vojake. »Tečaja so se udeležili pripadniki iz različnih rodov in služb SV, toda kljub mešani sestavi je letošnja skupina zelo povezana in motivirana ter se skozi enajst tem tečaja prebija z veseljem in navdušenjem,« nam je zaupal vodja tečaja stotnik Marko Rupar.
Od teorije k praksi
Gorska šola izvaja tečaj vojaškega gorništva poleti, nadaljevalni tečaj pa pozimi. Nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva je tako nadgradnja, pri čemer pa začetni tečaj ni nujen. Stotnik Rupar je razložil, da se zimsko gorništvo razlikuje od letnega in imata tečaja različen sklop vsebin, toda če je slušatelj opravil osnovni tečaj, ima temeljno znanje in lahko nadaljevalni tečaj začne na višji ravni. Nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva je razdeljen na enajst tematskih sklopov, ki so razvrščeni od lažjih do težjih ter od preprostejših do bolj zapletenih vsebin. Tako je na začetku malo več pouka v učilnicah in osvajanja teorije, pozneje pa prevladuje predvsem praksa. Tečajniki tako skozi tečaj dopolnjujejo svoje znanje, ki so ga osvojili v predhodnih lekcijah, in vedno bolj samostojno opravljajo naloge. Na koncu tečaja jih čaka izpit, ki obsega izvedbo samostojne ture, med katero se tečajniki menjajo v vlogah, cilj ture pa ja varno opraviti nalogo skladno z vremenskimi razmerami.
Štiritedenski nadaljevalni tečaj vojaškega gorništva se začne s spoznavanjem osnovne vojaške gorniške opreme. Vsak slušatelj zadolži svojo opremo, jo spozna, se nauči pravilnega nameščanja, vzdrževanja, uporabe in hranjenja.
Naslednji sklop obravnava nevarnosti v gorah. Tečajniki se tudi prek učnih filmov seznanijo z nevarnostmi plazov in podhladitve, pri praksi pa opravijo nekaj krajših tur. Tako se že dotaknejo naslednjega sklopa, gibanja v gorskem svetu. Tudi pri tem tečajniki najprej začnejo z lažjimi nalogami, kot je premikanje po smučišču, nadaljujejo pa s pohodi po bolj zahtevnem terenu. Naslednja, še težja oblika gorskega premikanja je premagovanje naravnih ovir, pri čemer se tečajniki učijo alpinistike in premikanja s pomočjo vrvi. Pomembna sta tudi orientacija in premikanje s pomočjo karte ter azimuta. V tem sklopu so slušatelji opravili krajšo nočno turo, med katero so tudi menjavali vloge.
»Pohod je bil izveden dobro in z minimalno uporabo luči,« je ocenil stotnik Rupar, istega mnenja pa so bili tudi tečajniki, ki so še dodali, da se »niso preveč zaletavali drug v drugega«. Naslednji sklop obravnava teme s področja meteorologije, saj je vreme v gorah zelo nepredvidljivo in se lahko spremeni v trenutku. Sledi sklop o bivakiranju, med katerim se tečajniki sami ali v skupinah po dva naučijo narediti zimski bivak, v katerem bi lahko tudi prespali noč. Posebna je še hrana, saj v mrazu ne čutiš žeje in si lahko hitro dehidriran. Kljub pazljivosti se lahko nesreča zgodi zelo hitro, zato sta naslednja sklopa namenjena prvi pomoči in gorskemu reševanju. Pri prvi pomoči se tečajniki seznanijo z najpogostejšimi poškodbami, ki lahko nastanejo v gorah, in sicer z ozeblinami ter zlomi, njihovo oskrbo ter varnim transportom ponesrečenca. Poseben poudarek namenjajo uporabi lavinske žolne, sonde in lopatke za reševanje pod snegom zasutega človeka.
Tečajniki so v tem sklopu izvedli reševanje z nosili UT2000, kar je bil za njih velik izziv. Človek je v teh nosilih namreč povit kot snop in če bi tečajnikom med transportom nosila ušla iz rok in spolzela po hribu, bi navidezni ponesrečenec lahko postal pravi. Kljub temu je inštruktor, ki je igral vlogo ponesrečenca, ocenil, da imajo slušatelji dovolj znanja ter sposobnosti za izvedbo in so njegovo zaupanje upravičili, saj so transport opravili brez napak.
Zadnji sklop tega tečaja je bila že omenjena tura, ki so jo morali tečajniki opraviti samostojno in varno, pri čemer je bila prilagojena vremenskim razmeram.
...
Celoten članek je na voljo na >> Revija slovenska vojska pdf 2,1 mb