Ljubljanski plezalci ponovili naše najtežje plezalne smeri
Letos poleti so se zanimali naši plezalci predvsem za smeri, ki so ocenjene z najvišjo stopnjo težavnosti. Ponovili so skoraj vse smeri, ocenjene z zgornjo mejo šeste težavnostne stopnje in to dejstvo je nekako značilno za poletno plezalno sezono 1956.
Ponavljanje najtežjih smeri se je pričelo s ponovitvijo Rumene zajede v Koglu. Ta smer je visoka sicer samo 150 m, a je skrajno težavna. Pri vstopu so se znašli trije plezalci. Eden od njih, mladi Milan Schara je vstopil v steno sam in jo je v lepem slogu preplezal do vrha. Sledila mu je naveza Mahkota in Dular. Solo-vzpon Schara preko smeri najvišje težavnosti je bil nekaj povsem novega v slovenskem alpinizmu in je vzbudil različna mnenja in komentarje; za in proti.
Plezanje se je nadaljevalo v Julijskih Alpah, v ostenjih nad Planico; v stenah Travnika, Šit in Velike Mojstrovke, kjer potekajo naše najtežje plezalne smeri in kjer je nekak raj moderne šeste težavnostne stopnje. Slovita smer Aschenbrenner-Tiefen-Brunner je bila štirinajstič, petnajstič in šestnajstič ponovljena. Prva je letos ponovila smer naveza Dular-Juvan. Naslednja ponovitev te smeri je bila največja alpinistična senzacija letošnjega leta. Milan Schara je smer preplezal sam in to v pičlih 5 urah, kar je seveda doslej najkrajši čas v tej steni. Okoli poldneva je že stal v soncu na robu stene, popoldne je reševal ranjenega hrvaškega plezalca iz stene Male Mojstrovke, protí večeru se je vrnil v izhodišče Tamar. Tudi šestnajsta ponovitev Aschenbrennerjeve smeri je zanimiva. Smer je preplezala naveza Mahkota-ing. Fajdigova in tako je Nadja Fajdiga prva ženska, ki je preplezala to smer. Tudi Debeljakova varianta Aschenbrennerjeve smeri, ki velja celo za malo težjo od originalne smeri, je imela letos svoje goste. Preplezala jo je dvojica Kunaver-Pirnat iz Ljubljane. Samohodski podvig Milana Schare v steni Travnika je znova razburkal alpinistične duhove. Previdneži so govorili o prevelikem tveganju, za katerega ni več opravičila in so svarili pred posnemanjem. Vendar očitki vsaj pri mladem, zelo prikupnem in nadvse skromnem Milanu Schari niso na mestu. Schara je izredno miren, siguren in varen plezalec ter izrazit plezalski talent. Za svoje samohodske podvige se je sistematično pripravljal v plezalni šoli na Turncu pri Ljubljani in je do kraja izbrusil tehniko samovarovanja. Tako je plezal preko najtežjih mest v steni zavarovan in je bil odstotek tveganja in nevarnosti nedvomno manjši, kot je pri marsikateri zaletavi navezi, ki ne zna uskladiti svojih sposobnosti in ambicij, v smereh dosti nižje težavnosti. Tudi v zgodovini svetovnega alpinizma poznamo več podobnih primerov. Tako je pred zadnjo vojno zablestel Italijan Emillo Comici s svojim samohodskim podvigom v severni steni Velike Cine; Hermann Buhl je sam preplezal severozahodno steno Piz Badila, prav pred nedavnim pa se je zelo mnogo pisalo o Italijanu Bonattiju, ki je sam preplezal zahodno steno Druja.
V ostenju Šit sta preplezala v minulem letu Milan Schara in Igor Levstek zajedo, ki je veljala za eno naših najtežjih povojnih tur. Letos sta to zajedo najprej ponovila Milan Pintar in Aleš Kunaver, nato pa še Ante Mahkota in ing. Fajdigova.
Milan Schara in Marko Dular sta preplezala prvenstveno plezalno smer v steni Velike Mojstrovke, Schara in Mahkota pa drugo prvenstveno smer v ostenju Travnika. Obe smeri sta zelo lepi in naporni, pa tudi težavni. V obeh smereh je nekaj skrajno težavnih mest.
Tudi naveza Dular-Juvan je bila letos nadvse uspešna. V Kamniških Alpah sta preplezala Glavo Planjave, ki je dobri dve desetletji odbijala vse poizkuse dva raztežaja pod vrhom; na Korošici pa sta drugič ponovila 200 m visoki osrednji steber Dedca, ki velja za najtežjo plezalno turo Kamniških Alp. Tudi vzpon čez Glavo v Planjavi sodi po mnenju Dularja med najtežje plezalne storitve zadnjega časa.
Letošnja plezalna sezona kaže tudi izredno aktivnost ljubljanskih plezalcev, saj so vsi omenjeni plezalci razen Juvana, ki je član AO Jesenice, člani alpinističnega odseka Ljubljane-matice.
V Julijskih Alpah so stali mladi plezalci še večkrat pod najtežjimi, še nepreplezanimi deli sten, a niso bili tako uspešni, kot pri ponavljanju smeri in so svoje poizkuse preložil na kasnejši čas.
B. J.