PZS: bo morala potekati na podlagi stokovnih podlag, potrebno se bo uskladiti glede sanacije.
Slovenske novice - Marjan Raztresen: Tragedija na sedlu pod Triglavom
... Plazovi lahko vedno ogrozijo kočo, saj narava lahko vedno pokaže zobe. Predlogi za sanacijo bodo v veliki meri odvisni od vsebin in določil Triglavskega narodnega parka, v katerem se Koča na Doliču nahaja. Veliko je idej in želja glede gradnje, vendar bo bistvenega pomena mnenje stroke in upoštevanje predpisov ter finančnih sredstev.
Osnovno dejstvo je, da je planinski objekt na tej lokaciji pomemben in nadgrajuje turistično ponudbo v dolini. Področje je pomembno za Bovec in Trento, veliko je obiskovalcev po poteh spominov na prvo svetovno vojno. To območje je bilo včasih planinski raj slavnih trentarskih vodnikov in dr. Juliusa Kugyja.
Ko je predsednik Planinske zveze Slovenije o tej naravni elementarni nesreči - uničenju slikovite postojanke Koče na Doliču, ki stoji na 2001 metrih nadmorske višine obvestil prijatelje iz planinskih društvev in klubov, ter planinskih zvez so bili vsi razumevajoči, ker vedo kaj pomeni taka nesreča. Upravljalec in lastnik koče PD Gorje koče ne bo mogel sam obnoviti oz. sanirati. Tudi Vlada RS, predsednik parlamenta in pristojna ministrstva so pokazala veliko razumevanja in pripravljenosti za pomoč pri obnovi tega planinskega objekta.
Le z dejanji bomo lahko pripomogli k hitrejši obnovi. To se je pokazalo že pri izgradnji Slovenskega planinskega muzeja, ko se je prešlo iz filozofiranja k dejanjem, pa je zadeva po stoletju vendarle uspela.
Slovensjke novice, 02.06.09: Tragedija na sedlu pod Triglavom
Maja letos so turni smučarji prvi videli, kaj je pozimi naredil snežni plaz: namesto Tržaške koče na Doliču so našli ruševine — Podivjana bela lavina je močno razmajala stari del koče, od njega odtrgala prizidek in tako poškodovala zimsko sobo, da je vse popolnoma neuporabno — Na sedlu Dolič naj bi čez nekaj let stala nova in trdnejša planinska postojanka
Medtem ko oskrbniki slovenskih celo najvišjih visokogorskih planinskih koč odštevajo tedne, ko bodo za nekaj poletnih mesecev planincem odprli vrata svojih domov pod visokimi gorami, premišljuje dolgoletna gospodarica Planinskega društva Gorje Marica Okršlar, kako bo skupaj s planinskimi sodelavci odpeljala in odnesla z gore tisto, kar je po letošnji zimi ostalo od planinske Tržaške koče na Doliču pod Triglavom.
Ogromen snežni plaz, ki je med februarjem in aprilom najbrž pridrvel s Kanjavca, je tako razmajal in podrl veliko kočo na nadmorski višini 2151 metrov, da je ne bo mogoče popraviti. Tako bodo letos planinci prikrajšani za eno od najbolj priljubljenih koč pod Triglavom, v kateri se je zadnja leta vsako leto samo ustavilo ali tudi prenočilo približno 30.000 planincev.
Najbrž bo za vse večne čase ostala skrivnost, kdaj se je velikanski plaz pripodil s pobočij gore in se ustavil na sedlu med Šmarjetno glavo in Kanjavcem, kjer je stala koča. Tokrat ni bilo prvič, da se je snežena zima tako znesla nad planinskim pribežališčem na tem kraju. V zimi 1950/51 je njeno predhodnico prav tako podrl plaz, zato so novo in večjo kočo postavili na varnejšem kraju v bližini nekdanje stare postojanke. Vse do letošnje s snegom izjemno obdarjene zime ji plazovi niso prišli do živega, maja pa so turni smučarji na poti po Triglavskem pogorju na sedlu Dolič prvi videli strašljivo sliko in o tem takoj obvestili lastnike koče, planince z Gorjega.
Včeraj smo bili pri ruševinah Tržaške koče na Doliču, od katere ni ostalo nič uporabnega. Prizidek iz leta 1973 je plaz dobesedno odtrgal od starega dela koče in ga ob njem položil na bok. Lavina ali samo njen piš je močno oplazila tudi stalno odprto zimsko sobo, ki je bila urejena v skromnem gospodarskem poslopju ob koči.
Predsednik Planinske zveze Slovenije mag. Franc Ekar nam je opisal možen scenarij za obnovo Tržaške koče, ki bo stala okoli dva milijona evrov. Ker je sedlo Dolič v osrednjem delu strogo varovanega Triglavskega narodnega parka, edinega narodnega parka, ki ga premore Slovenija, bo treba seveda vse ruševine odpeljati v dolino, novo kočo pa sezidati na istem kraju ali v njegovi neposredni soseščini tako, da ji niti tako veliki snežni plazovi, kakršen je bil letošnji, ne bodo mogli do živega. Letos bodo poznavalci določili lokacijo za novo kočo, dobili vsa dovoljenja in izdelali finančno konstrukcijo, gotovo pa bodo toliko usposobili stari del koče, da bodo v njej lahko prenočevali delavci, ki bodo skoraj gotovo že začeli odvažati ruševine v dolino.
Seveda so s tragedijo pod Triglavom že seznanjeni slovenski politični vrhovi, ki bodo soodločali o usodi Tržaške koče, med njimi parlamentarci, vlada in njena pristojna ministrstva. Za planinsko nesrečo pod najvišjo slovensko goro že vedo tudi prijatelji iz vseh evropskih državnih planinskih zvez, predvsem še alpski sosedje iz Avstrije in Italije, ki Dolič zelo dobro poznajo že iz časov, ki jih je opisoval skorajda enako njihov kot slovenski dr. Julius Kugy, rojen na avstrijskem Koroškem in pokopan v Trstu, vse življenje pa zaljubljen v prav te slovenske gore, po katerih so ga vodili slovenski gorski vodniki iz Trente.
Marjan Raztresen