Franci Savenc 02.01.2012 23:48 1039 0

Šija-Vogel - 01.01.02

Lukazoja: Katalog turnih smukov je v tem času napol prazen. Ne pomnim kdaj je bila ponudba tako skromna.

... Zelenica si zasluži malo miru, Kredarica naj bi bila precej oblegana, pravih ponudb na forumih tudi ni.

Potem pa na Ruthinem blogu vidim, da je bila na Voglu. Tam še nisem bil, pot je lahka, snega je za silo, več pa ne potrebujem. Zarana sva z Urošem pri gondoli na Vogel, kjer parkirava avto. Odločiva se za hojo s turnimi smučmi. Snega je za vzorec. Nekih pet centimetrov brez podlage. Zavedava se, da se tu navzdol ne bova peljala.
Pa nič za to. Bova že pozneje razmišljala o tem. Hodiva v zmernem tempu. Nikamor se nama ne mudi. Na smučišče prideva še preden ga odprejo. Po njem hodiva okoli 300 metrov, potem pa ga zapustiva. Vzpenjava se proti Šiji, ki ne obratuje. Proti vrhu morava čez nekaj ledenih plošc. Vreme ni ravno za sladokusce. Sonce se nama pokaže le za vzorec, sedaj pa sva že nekaj časa v oblakih. Je pa temperatura ravno pravšnja. Okoliški vrhovi so skoraj brez snega. Kar pa ga je ostalo, je bolj led kot kaj drugega. Zato brez kančka slabe vesti končava z današnjim vzponom.
Spust je prava poezija. Okoli 20 cm pršiča. Čeprav je smučanje možno do višine okoli 900 metrov, pa ga je bilo čisto dovolj. Tudi hoja do avta, okoli 350 višinskih metrov naju ne moti. Cepina pa nama tudi prideta prav, ko odganjava sicer prijazno Bohinjko, ki naju sili z neko domačo specialiteto, ki se ji reče mohant.