Večer, 07.12.05 – Urška Šprogar: Dan gora opozarja na zmanjševanje in na zaustavitev revščine v gorskih območjih
NARAVA, GORE IN LJUDJE
11. december - mednarodni dan gora opozarja na zmanjševanje in na zaustavitev revščine v gorskih območjih
Skrb države za napredek na hribovitih območjih
"Dan gora je namenjen opozarjanju na nujnost zaščite, varovanja in ohranjanja gorskega sveta," opozarja mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije - Samo v planinskih okoljih imamo kolikor toliko čisto pitno vodo brez nitratov
Hoja v planine je del naše tradicije, kulture in v zadnjem času tudi mode. Navidez se vse zelo hitro spreminja, le planine ostajajo take kot pred leti. Zaradi lažje dostopnosti je na njihovih poteh vse več ljudi, v svoje mogočno okrilje so sposobne vzeti množice ljudi, ki se morajo prilagoditi danemu planinskem okolju. Toda to niso izkušeni planinci, to so predvsem potniki, ki se podajo v gore po vseh ozkih in bolj ozkih stezah navkreber in nosijo s seboj veliko materialne opreme in nepotrebne navlake ter so velikokrat brez občutka za ohranjanje narave. Prav zato je vsako leto 11. december, dan gora, namenjen opozarjanju na nujnost zaščite, varovanja in ohranjanja gorskega sveta.
Ob svetovnem in mednarodnem prazniku mag. Franci Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), opozarja: "Tudi namen letošnjega dneva gora je opozoriti širšo javnost, predvsem pa obiskovalce gorskega sveta, da so razmere v gorskih predelih iz leta v leto kritičnejše, vse bolj obremenjevalne za okolje, da pa so še vedno brez učinkovitega strokovno uporabnega nadzora. Zato so letos še posebej pod drobnogledom gorska območja, gorske lokalne skupnosti - občine, katerim letošnji svetovni dan namenja popolno prioriteto vsestranskih obravnav v njihovo dobro. Pri tem se izpostavljata težnja in nujnost, da se opozori na zmanjševanje, na zaustavitev revščine na teh gorskih območjih in da se dosledno, ob obstoječih in enako v na novo nastajajočih gospodarskih turističnih industrijah, upošteva načela trajnostnega razvoja. Ne smemo dopustiti, da bi trajno varovalno okoljevarstveno ekološko zaščito kraja izločili ali celo opustili oziroma jo enostransko izkoriščali.
Letošnji dan pa je še posebno priložnost, da osvežimo slovensko državno ustavo, ki v 71. členu jasno in brezkompromisno določa: država skrbi za gospodarski, kulturni in socialni napredek na gorskih in hribovitih območjih. Nujno je, da sporočimo tistim, ki kroje usodo ohranjanja in napredovanja ter zagotavljanja okolju prijaznega razvoja v gorskih občinah, da je to treba resnično dosledno izvajati in zamujeno tudi nadoknaditi. Gorske skupnosti, krajine, ki se nahajajo pod gorami, izhodišča v gorski planinski svet, kjer njihove površine segajo do samih vrhov gora, bi morala država resnično strokovno stimulativno gospodarsko, finančno, davčno in še kako podpirati. Vse pogosteje se v gorskih krajinah soočamo z negativnimi demografskimi trendi, z zapiranjem šolskih razredov, s propadanjem nekdaj slikovitih zaselkov, ko se starost tistih, ki so ostali z goro, na gori ali pod njo, samo neizprosno dviga. Vse prevečkrat ugotavljamo, ko se soočamo z resnico, da imamo samo v planinskih okoljih kolikor toliko čisto pitno vodo brez nitratov. In vse bolj smo priča dejstvu, da voda, nekdaj pitna talnica, v prestolnici in njeni okolici ni več uporabna. Podobno, skoraj enako je na Jenkovem Sorškem polju. Prav zaradi teh nerazumnih početij, industrializacije grozi tudi tem gorskim okoljem vodna izsušitev, ko se državno deklarirana voda, kot javno-državno dobro, brez vednosti lokalnih skupnosti, občin in prepotrebnih strokovnih analiz brezplačno odtujuje. Voda kot najbolj strateška surovina današnjega časa in še bolj dragocenost prihodnosti. Zavedati se moramo, da se izsušujejo porečja in enako ugašajo nekdaj žuboreči površinski studenci."
Kako rešiti aktualna vprašanja gorskega sveta
Zaradi naštetih negativnih dejstev v našem slovenskem planinskem svetu bo v petek, 9. decembra, ob 11. uri v Osnovni šoli Matije Valjavca v Preddvoru, Šolska ulica 9, razgovor Kako naprej, v prihodnost. S prizadetimi. V tem razgovoru, v katerem bodo sodelovali predstavniki gorskih občin, Ministrstva za okolje in prostor RS, Ministrstva za gospodarstvo RS - direktorata za turizem in najbolj aktivni uporabniki gorskega sveta, naj bi izpostavili najbolj aktualna vprašanja gorskega okolja in varstva narave. Poskušali bodo določiti, kako ohranjati in razvijati gorsko krajino v lokalni skupnosti, in pregledati, ali je sedanji odnos države do gorskih občin še sprejemljiv. Mag. Franci Ekar: "Država podeljuje vse mogoče koncesije in dovoljenja za odvzem javnega dobra iz revnega gorskega podeželja, brez vpliva in celo brez vednosti občine. Vprašanje je, ali se bodo iztržki, pridobljeni na tretjih lokacijah, vračali v okolja odvzema, zakaj v Sloveniji ni volje za ustanovitev in oblikovanje gorske občine, kakšna bo politika za področja evropske zaščitne okoljevarstvene zakonodaje Natura 2000. Današnji čas ne dopušča, da bi se izognili vprašanju in vplivom podnebnih sprememb in pregrevanju ozračja. Pisanja vseh mogočih zakonodaj v svoji osnovi le predpisujejo in prenašajo enostranske odgovornosti in obremenitve; ne rešujejo pa virov financiranja. Zatorej so takšna pisanja vse bolj vprašljiva. Kaže pa se potreba po uporabni strokovnosti pisanja zakonodaj na tem področju."
Velika razpotja in premalo spoštovanja
"Če se ozremo v preteklost in se naslonimo na državno podpisano celotno, učinkovito politiko za ohranitev in za varstvo Alp ob uravnovešenem upoštevanju interesov vseh alpskih držav, njihovih regij ter Evropske gospodarske skupnosti, s preudarnim gospodarjenjem in trajnostno rabo virov, lahko le ugotavljamo velika razpotja, premalo spoštovanja in neuresničevanje. Neizbrisno dejstvo je, da je človek z nerazumnim onesnaževanjem modrega planeta povzročil množico okoljevarstvenih problemov, saj ni upošteval, da je varstvo narave osnova za prihodnost človeka. Negativne posege narava že vrača in jih bo še temeljiteje vračala v obliki naravnih, uničujočih katastrof. Tako kot povsod veljajo še posebno na gori le uresničena okoljevarstvena dela in rezultati. Parole in preostali kič priučenih teoretikov, trenutnih razpoloženj posameznikov pa so okolju nevarni. Vemo, kaj moramo narediti za popolno odpravo uporabe naftnih derivatov z gore in iz planinske koče; kaj pomeni na gori, pa tudi v gorski lokalni skupnosti čistilna naprava. Vse za javno dobro. Vprašanje pa je, ali bomo sedanjo politiko, sedanjo vlado o tem prepričali. Prepričali, da je varovanje gorskega sveta in gorskih skupnosti resno in nujno delo - poslanstvo ter da je to najbolj prepričljivo ogledalo države. Imamo upanje, da bomo tudi ob takih opomnikih, opozorilih, kot je priložnost ob dnevu gora, dosegli napredek in cilj popolne naravovarstvene ozaveščenosti. Bomo lahko imeli vpliv in avtoriteto tudi v času agresivne alpske urbanizacije, v času in procesu priprav novih prostorskih strategij, urbanističnih redov, da nam uspe doseči optimalne cilje v dobro bodočnosti, tako za naravo kot za človeka?" zaključuje dileme in vprašanja predsednik PZS.
Ob dnevu gora si vsi, ki hodijo v naravo, želimo, da bi ustvarili spoštovano, kar se da popolno partnerstvo med obiskovalcem gore, človekom iz gorske krajine, lokalno gorsko skupnostjo in goro. "In s skupnimi cilji, usklajenim delom in željami po zagotavljanju učinkovitega gorskega naravovarstva si bomo tudi prislužili svobodo kulturnega gibanja v planinsko-gorskem svetu," je prepričan mag. Franci Ekar.
Urška Šprogar