Matej Podgoršek: Čas za načrtovanje: več kot le ena dolina sedmerih jezer
Ob enodnevnih pohodih v slovenske gore se pohodniki radi vsaj enkrat na leto odpravimo na nekajdnevno gorniško avanturo čez mejo. In zdaj je že čas za načrtovanje letošnje. Dolomiti in avstrijske Alpe so pogosto naša prva izbira, a zakaj se ne bi odpravili še nekoliko dlje, v povsem drugačen svet. To so zagotovo Visoke Tatre. O mešanih občutkih o poljskih smo lani že pisali, slovaške pa vas ne bodo razočarale. In izbire vrhunskih slikovitih tur ne manjka, v naslednjih vrsticah izpostavljamo štiri, ki so nam še najbližje, vse dostopne iz istega izhodišča, pa še pretirano zahtevne niso.
Skoraj črne magmatske kamnine, jezero pri jezeru in lišaji ter bujen gozd. To so Visoke Tatre, zahodni del Karpatov. Na meji med Slovaško in Poljsko. Nekaj povsem drugega, kot smo vajeni iz naših iz sedimentov grajenih Alp. Pešpoti so lepo urejene, markirane pa na nekoliko drugačen način, vsaka pot oziroma cilj ima svojo barvo. Popoldanske nevihte so precej pogostejše kot pri nas, zato je zgoden štart na ture skoraj nuja. Vrhovi se dvigajo med dva tisoč in 2.600 metri, a še bolj kot na te so tu poti speljane po ledeniških dolinah mimo številnih jezer. V Visokih Tatrah naj bi bilo okoli 200 jezer. Malo karikiramo, a ni daleč od resnice: tu ima skoraj vsaka dolina svoja sedmera jezera.
Osrednja tri izhodišča za ture, pa tudi za iskanje prenočiš, so Štrbske Pleso, Stary Smokovec in Tatranska Lomnica. Za prvi obisk Visokih Tater priporočam, da izberete prvo, Štrbske Pleso. Prenočišča sicer lahko poiščete tudi nižje v dolini v Tatranski Štrbi. Odlična izbira pa je tudi gorski hotel/hostel/koča ob Popradskem jezeru, ki je oddaljeno dobro uro hoje s parkirišča pod Štrbskim Plesom. Do Štrbskega plesa je 770 kilometrov iz Ljubljane, približno osem ur vožnje mimo Gradca, Dunaja, Bratislave, Žiline in Liptovskega Mikulaša.
Še kratek slovarček, preden navedemo štiri najverjetneje najlepše ture v tem delu slovaških Visokih Tater. S temi slovaškimi besedami se boste v Tatrah vsak dan srečali: chata – koča, dolina – dolina, pleso – ledeniško jezero, vodopad – slap, sedlo – sedlo, štit – vrh.
Ob Štrbskem jezeru (1.335 metrov) – mimo smučarskih skakalnic – je izhodišče ture po Mlynički dolini (rumene markacije), v kateri sem sam naštel osem jezer, pa sem morda še kakšnega zgrešil. A najbolj zanimiva točka te doline je slap, po slovaško torej vodopad, Skok. Do njega je 450 višinskih metrov precej zložnega vzpona (5,5 kilometra). Še najstrmejši del ture je krajši vzpon ob samem slapu, nato se pešpot znova zložno vije po zgornjem delu doline, kjer si sledijo manjša ledeniška jezera. Zadnje je Capie pleso. Za njim se začne vzpon na prelaz Bystra lavka (2.300 metrov), ki ga lahko tudi izpustimo, se pa, višje kot smo, odpira vse lepši pogled nazaj na prehojeno Mlyničko dolino. Za sestop sta dve izbiri: po isti poti nazaj ali pa se prečka Bystro lavko in sestopi po sosednji Furkotski dolini. Je pa zadnjih nekaj metrov vzpona na Bystro lavko tehnično zahtevnejših, treba je malo poplezati in si pomagati z jeklenico. V obeh primerih se naredi približno 17-kilometrski krog.
Pohod po Mlynički dolini (17 kilometrov)
Izhodišče: Štrbske Pleso (1.351 metrov)
Najvišja točka: Bystra lavka (2.300 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.000 metrov
Čas za vzpon: štiri ure za vzpon
Zahtevnost: lahka markirana pot
Za naslednje tri ture imamo tri možnosti za izhodišče: Štrbsko jezero, parkirišče pri železniški postaji pod Štrbskim jezerom ali Popradsko jezero (1.494 metrov), ki je naš prvi cilj, kjer lahko prespimo. Eni od teh treh tur torej dodamo uro vzpona od Štrbskega do Popradskega jezera. Če štartamo od Štrbskega jezera, gremo po rdečemarkirani poti po gozdu, če pa parkiramo nižje pri železniški postaji, pa po modromarkirani asfaltni cesti, ki je za javni promet zaprta.
Tik pred kočo pri Popradskem plesu se levo odcepi modromarkirana pot po Mengusovski dolini. Gre za zložen vzpon, na razpotju Nad Žabim Potokom se držimo leve modre poti in pred nami je nekaj strmejši odsek poti. Ko se dvignemo na višji del doline, nato hodimo po precej položnem terenu, tik pred koncem doline pa je Vel'ke Hincovo pleso (1.946 metrov). Gre za največje naravno jezero na Slovaškem (20 hektarov, 54 metrov globine). Je tudi eno najslikovitejših. Prepričamo se tako, da zagrizemo v strmo pobočje nad njim in osvojimo še Koprovske sedlo in/ali Koprovsky štit (2.376 metrov). Tako v štirih urah vzpona od Štrbskega plesa znova naredimo okoli tisoč višinskih metrov. Tura tehnično ni zahtevna.
Vel'ke Hincovo pleso (1.946 metrov) in Koprovsky štit (15 kilometrov)
Izhodišče: Štrbske Pleso (1.328 metrov)
Najvišja točka: Koprovsky štit (2.376 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.000 metrov
Čas za vzpon: štiri ure za vzpon
Zahtevnost: lahka markirana pot
Nekaj krajših odsekov pa je tehnično delno zahtevnih na pohodu od Popradskega plesa do gore Rysy (2.501 metrov). Gre za mejni vrh med Slovaško in Poljsko, ki je najvišja gora Poljske. Ne pa tudi Slovaške, kjer je nekaj višjih vrhov, najvišji pa je Gerlachovsky štit (2.655 metrov). Od Popradskega plesa znova krenemo po modri poti po Mengusovski dolini, a na razpotju Nad Žabim Potokom zavijemo desno na rdečo pot. Do dveh manjših jezerc (Žabie plesa) je tura še nezahtevna, nato pa strmina postaja vse večja in kamnitejša. Sledi krajši odsek, kjer si pomagamo z jeklenicami in lestvami, a ni prezahteven. Če boste vi globoko dihali, pomislite, kako šele dihajo možje, ki po tej poti na hrbtih nosijo velike kanistre s hrano in pijačo za kočo, ki se nahaja pod vrhom.
Chata pod Rysmi (2.250 metrov) je najvišje ležeča koča na Slovaškem. Do nje je 750 višincev in dve uri in pol hoje. Znana je tudi po zunanjem stranišču z razgledom za čisto desetko. Od koče do vrha Rysyja je nato še slaba ura vzpona, ki pa v zadnjih desetih minutah postane precej izpostavljen, strm in z veliko krušljivega kamenja. Za manj vešče takšnega terena je bolje, da obrnejo že malo pod vrhom, kjer pa razgled na slovaško stran Visokih Tater ne bo nič slabši. Se pa s samega vrha vidi tudi na poljsko stran, pod njim je najbolj znano poljsko jezero v Tatrah Morskie Oko. Sestop opravimo po isti poti.
Chata pod Rysmi in Rysy (11 kilometrov)
Izhodišče: Popradske pleso (1.494 metrov)
Najvišja točka: Rysy (2.501 metrov)
Višinska razlika po poti: 1.000 metrov
Čas za vzpon: tri ure in pol za vzpon
Zahtevnost: delno zahtevna markirana pot
Četrta tura je najkrajša, ko bodo po nekaj dneh hoje noge že utrujene. Obkrožimo Popradske pleso in se na drugi strani od koče oziroma hotela začnemo vzpenjati na sedlo oziroma vrh nad njim. To je Ostrva (1.966 metrov). Gre za vzpon po zelo strmem pobočju, a se tehnično nezahtevna pešpot ves čas vije cik-cak, tako da strmina le ni prehuda. Bomo pa skoraj 500 višinskih metrov vseeno premagali kar hitro, v uri in 15 minutah, morda uri in pol. Razgled z Ostrve pa bo morda najlepši: na Mengusovsko dolino, vse do Rysyja, pa Koprovskega štita in nenazadnje tudi v smeri juga proti dolini, proti Štrbskemu plesu. Sestopimo po istem pobočju, nato nas čaka še ura hoje proti Štrbskemu.
Ste pripravljeni na štiri ture v slovaških Visokih Tatrah? Šlo bo za pravi športni podvig. Od julija do septembra bo najboljši termin.
Ostrva
Izhodišče: Popradske pleso (1.494 metrov)
Najvišja točka: Ostrva (1.966 metrov)
Višinska razlika po poti: 500 metrov
Čas za vzpon: ura in pol za vzpon
Zahtevnost: lahka markirana pot