Dnevnik, 19.01.05 – Miha Pavšek: Če si hočemo natančneje ogledati drobovje snežne odeje
Vreme in ljudje
Snežna pita
Smo že ali pa šele na polovici meteorološke zime, odvisno od tega, ali ste njeni ljubitelji ali pa komaj čakate na toplejše, od sonca razvajene dni. In prav danes naj bi se nam tudi tu spodaj zgodil sneg! Sicer pa za bele radosti ni nikoli prepozno, da le pridejo.
Priznate, tudi tisti, ki ne marate snega in vsega, kar je povezano z belim pregrinjalom narave, da je ples snežink vendarle nekaj enkratnega? Če ne drugega zato, ker je nižinsko sneženje vse bolj redko. Nedvomno je to eden tistih dogodkov, ko se pokrajina skoraj hipoma spremeni. In ne samo njena podoba, sprememba je tudi zvočne narave. Zvočno valovanje, ki zadane ob površino snežne odeje, se na njej deloma odbije, deloma lomi, deloma pa se po snegu širi dalje. Debelejša kot je snežna odeja, "tišja" je pokrajina. Najboljši naravni dušilec zvoka so prav različne plasti snega, ki sestavljajo snežno odejo. Kadar se mora zvok prebijati skozi različno debele in goste plasti, se namreč zvočno valovanje lomi. Lomljenje pa je precej večje v smeri navzgor, torej iz snega ven.
Zato nikar ne tvegajte, da bi vas kdaj - povsod tam, kjer je dovolj snega in neporaščenih strmin - zasule snežne gmote. Medtem ko boste vi sorazmerno dobro slišali iskalce nad vami, pa vas oni v glavnem ne bodo. Morda le v primeru zračnega žepa, ki dopušča izhod zvočnega valovanja na prosto. Tudi zato je zimsko samohodstvo pri dovolj debeli snežni odeji skrajno tvegano in nepremišljeno početje!
Spremembe snežne odeje na zelo kratke razdalje so tako na površini kot tudi pri njenih posameznih plasteh. Če si hočemo natančneje ogledati drobovje snežne odeje, moramo izrezati snežno "pito" in si ogledati, kaj se skriva za njo. Stranski pogled na plasti v snežni odeji nam namreč razkrije zgodovino minule zime, hkrati pa je priložnost za učno uro o povezanosti pokrajinskih sestavin, kot so podnebje oziroma vreme, oblike površja, prst in rastje in nenazadnje tudi človek. Za prerez snežne odeje ne potrebujemo prav veliko orodja, manjšo lopato, kakšno povečevalno steklo, smučarske palice, pisalo in seveda svoje roke.
Z lopato odkopljemo v navpični smeri vsaj meter široko in približno enako globoko čelno stranico. Nato jo z roko očistimo in zgladimo ter si ogledamo skupno višino snežne odeje in višino ter trdnost vsake izmed njenih sestavnih plasti. Pri ugotavljanju trdnosti si pomagamo s preprosto petstopenjsko trdnostno lestvico (prva stopnja pest, štirje prsti, en prst, pisalo in peta, najtrša stopnja noževa konica). Pri tem gremo s prstom ali čim bolj trdim (konica smučarske palice) od vrhnje plasti navzdol. Zanimive so sosednje plasti različne trdnosti. Snežne kristale lahko opazujemo le pri vrhnjih plasteh. Če malce popraskamo s ploščatim in ohlajenim ter temnim predmetom, si lahko s pomočjo povečevalnega stekla ogledamo še velikost in obliko snežnih kristalov, v spodnjih plasteh pa zrnc. Starejša kot je plast snega, večja in bolj okrogla so snežna zrna in obratno. Zanimive so tudi morebitne trše plasti ali celo ledena plast v snežni odeji in plasti tik nad njo. Zdaj pa le brž na belino, morda bo izginila že v naslednjih dneh; ali pa vztrajala še vse do svojega koledarskega konca na začetku zadnje dekade v marcu. Pa nikar brez rokavic in šala, da vas ne bo zazeblo, še preden boste pritrdili snežakov nos!
Miha Pavšek
GI AM ZRC SAZU
Prerez snežne odeje oziroma izrezovanje snežne pite je lahko prav zanimivo opravilo. Drugače pa je, ko na strmem terenu pri tem pita, klada, kocka ali kakršnokoli drugo telo že izrežemo, zdrsne navzdol in nas opozori na nevarnost proženja snežnih plazov. Fotografiji na desni sta dodani iz arhiva
The Avalanche Center.