Delo, Panorama - Saša Bojc: Če rdečina vztraja in se širi več kot pet dni, je priporočljivo obiskati zdravnika
S povečevanjem števila alergij več burnejših odzivov ob pikih – Lokalno hlajenje in uporaba različnih sredstev
»Zadnjič me je na vrtu trikrat pičil komar, a samo pri enem piku se mi je pojavil krog, značilen za vbod klopa, okuženega z lymsko boreliozo. Takoj sem pomislila, da gre za simptome te bolezni. In res, tudi zdravnica mi je po telefonu svetovala, naj pridem, če kolobar po nekaj dneh ne bo izginil, saj obstaja sum za okužbo,« je povedalo dekle iz Ljubljane, v ambulanti šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Ljubljana Center pa so ji rekli, da se je pri njih – nenavadno – prav te dni oglasilo več ljudi zaradi podobnih težav.
Mnogo bolj skrb zbujajoče zgodbe je mogoče brati na spletnih portalih, ki so za marsikoga navadno prvi vir informacij, še zlasti ob nedeljah in praznikih, ko pacientom osebni zdravnik ni na voljo. »Moja sestrična ima 3 mesece staro hčerkico. Pred enim mesecem jo je ob jezeru pičil komar v koleno in čez nekaj dni se je tam naredil kolobar. Dojenčico so peljali k zdravniku, ta pa je ugotovil, da je s komarjevim pikom dobila boreliozo. Bila sem šokirana, saj je bila punčka stara komaj 2 meseca. Za tak primer še nisem slišala ... Zdaj je v bolnišnici, ker po enem mesecu zdravljenja ni nič bolje,« je Zaskrbljena zapisala na spletnem forumu www.med.over.net, kjer je mogoče prebrati še izkušnjo uporabnice z imenom ma3ti7: »Imam 6-letnega sina. Na notranjo stran roke ga je dvakrat pičil komar. Naredila se mu je kar velika rdeča bula, po desetih dneh pa obroč s premerom okoli 8 cm. Šla sva k zdravniku in bila naj bi borelija. Kaže že tako, zato je dobil sumamed za 5 dni. Ker klopa ni imel, mislimo, da ga je pičil komar, lahko bi ga pičila tudi kakšna druga stvar.« Podobne zgodbe se najdejo še na preostalih portalih, kot je www.ringraja.net. Kako resno moramo vzeti pik kakšne druge živali, ki pusti enako znamenje kot okužen klop, smo preverili pri infektologinji dr. Mateji Logar na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani.
Po naključju in mehansko
Po njenih besedah se v zadnjih letih zaradi povečevanja števila alergij povečuje tudi število izrazitejših reakcij na pike in ugrize insektov, torej teoretično obstaja možnost, da dobimo lymsko boreliozo tudi, kadar nas piči komar, brencelj ali kateri drugi insekt oziroma žival, ki sesa kri, toda to se zgodi bolj po naključju in mehansko, kar pomeni, da se borelije prenesejo neposredno. Borelije v omenjenih živalih namreč ne preživijo tako kot v klopovem prebavnem traktu, temveč se na človeka, če so ravno malo pred tem sesale kri na okuženi živali, prenesejo bakterije, ki so ostale na sesalu. Dr. Mateja Logar poudarja, da se število okužb z lymsko boreliozo, ki jo prenese druga žival in ne klop, ne povečuje, temveč je že vsa leta približno enako – takih primerov je okrog 10 odstotkov. »Mnogo večja je verjetnost, da boste zboleli za boreliozo po ugrizu klopa. Klopi so prenašalci kar v devetdesetih odstotkih primerov,« je še dodala zdravnica, ki svetuje, da kadar po piku kake živali opazimo spreminjajočo se rdečino, kolobarje ali podobne znake počakamo nekaj dni.
Zdravljenje z antibiotiki
»To je lahko samo burnejša lokalna reakcija in ni nič nevarnega. Oteklino oskrbimo s hladnimi obkladki ter nanjo nanesemo katero od sredstev za zmanjšanje srbenja in otekline. Kadar se pojavi huda alergijska reakcija, je navadno treba predpisati antihistaminike, če pa rdečina vztraja in se celo širi več kot pet do sedem dni, je čas za obisk pri zdravniku, saj gre za sum zgodnje okužbe z lymsko boreliozo. Običajno sledi zdravljenje z antibiotiki,« je pojasnila strokovnjakinja in pristavila, da je zdravljenje različno dolgo glede na vrsto antibiotikov in lahko traja od tri do štirinajst dni. »Varno in učinkovito antibiotično zdravljenje predpišemo tudi otrokom, takšne zgodnje oblike borelioze pa minejo brez večjih zapletov in ne puščajo trajnih posledic,« zagotavlja sogovornica, ki je zgoraj omenjeni primer trimesečne deklice pospremila z besedami, da brez natančnejših podatkov težko sodi, vendar občasno lahko že v zgodnji fazi okužbe nastanejo zapleti, pri omenjeni deklici pa je po vsej verjetnosti šlo za še katero drugo bolezen.
In kakšna zaščita je najboljša, zlasti za otroke, za katere je odsvetovana uporaba repelentov? »Res je, zaradi občutljive, prepustnejše kože odsvetujemo repelente pri otrocih, mlajših od enega leta, do 3. leta starosti pa se izogibajmo tem sredstvom oziroma jih uporabljamo čim manj in z manjšo koncentracijo aktivne substance. Raje uporabimo kakšno drugo zaščito, denimo, oblačila. Naj še opozorim, da repelenti zagotavljajo veliko kratkotrajnejšo zaščito proti klopom, kot je zapisano na embalaži. Zaščita od 6 do 8 ur velja za leteče insekte, za klope pa za tretjino manj, prav tolikšna je tudi zaščita, kadar piha veter ali se izdatneje potimo. Povrh vsega sredstvo ne učinkuje na mestih, ki niso namazana,« je še opozorila infektologinja dr. Mateja Logar.
Saša Bojc