Gorenjski glas - Mateja Rant: Na pobudo Slovenske vojske so v sodelovanju z občino Gorje in javnim zavodom Triglavski narodni park pripravili čistilno akcijo na območju naravnega spomenika Pokljuška soteska.
Gorje – Čiščenja Pokljuške soteske so se lotili že ob lanski vseslovenski čistilni akciji in že takrat so s Slovensko vojsko stekli pogovori, da bi s tem nadaljevali tudi letos. »Tokrat smo se osredotočili predvsem na stare avtomobilske karoserije, ki so jih zadnjih dvajset, trideset let ljudje metali v to sotesko. Našli smo jih okrog deset, pri čemer so bile mnoge že povsem preraščene,« je pojasnil stotnik Dejan Trifkovič iz 132. gorskega polka vojašnice na Bohinjski Beli. Ob tem je direktor javnega zavoda Triglavski narodni park Martin Šolar pripomnil, da je včasih veljalo, da smeti za sabo puščajo obiskovalci. »A odsluženih avtomobilov in klavniških odpadkov niso prinesli obiskovalci,« je namignil tudi na najdeno lobanjo konja in dodal, da gre sicer v glavnem za pretekle »grehe«, saj so ljudje v zadnjem času vse bolj ozaveščeni in novih odpadkov praktično ni več.
Pri čiščenju je domačinom in naravovarstvenim nadzornikom na pomoč priskočilo 27 vojakov iz vojašnice na Bohinjski Beli. »Teren smo si že prej ogledali in na podlagi tega oblikovali ustrezno ekipo, ki je morala biti usposobljena za gibanje po težkem in zelo strmem terenu,« je razložil Trifkovič. Župan Peter Torkar pa je zlasti pohvalil koordinatorja in vodjo akcije Tomaža Breganta, ki je priskrbel tudi jeklen vitel, s katerim so s pomočjo traktorja zbrane odpadke odpeljali v dolino. »Vitel nam je brezplačno posodilo podjetje iz Tržiča, ki se ukvarja s čiščenjem brežin,« je ob tem pojasnil Bregant.
Odpadke, med katerimi je bilo največ odsluženih avtomobilov, so včasih v sotesko metali kar z glavne ceste proti Zatrniku, je razložil Torkar. Čiščenja tega so se prvič lotili že konec osemdesetih let prejšnjega stoletja. »Nekaj malega pa je ostalo in zdaj smo pospravili še to, da bo Pokljuška soteska res čista.« To je zlasti pomembno, je poudaril Šolar, ker ni le del Triglavskega narodnega parka, ampak je še posebej zavarovana kot naravni spomenik, saj gre za eno največjih suhih fosilnih sotesk pri nas. »Gre za izjemen fenomen, zato jo je treba varovati,« je dodal Šolar. Njeno čiščenje, je pojasnil Bregant, je bilo izredno zahtevno, saj je teren težko dostopen, razen tega je delo dodatno oteževalo kotaleče kamenje. Kljub temu jim je uspelo odpeljati večino odpadkov, ki so se v zadnjih nekaj desetih letih nabirali po pobočju. »Poleg ostankov avtomobilov je bilo tudi veliko živalskih odpadkov, ki so jih povrhu zavili v plastično embalažo,« je ogorčen Bregant, ki je prepričan, da bi morale tu svojo vlogo opraviti tudi pristojne inšpekcijske službe.
Mateja Rant