Sergio De Infanti, kralj na gori - Alpinist in velik prijatelj SPDT
SPOMIN - Sergio De Infanti, kralj na gori
Alpinist in velik prijatelj SPDT
Slovo v njegovem Ravasclettu - Pri 46 letih z odpravo
Pino Rudež
V Ravasclettu, vasici sredi Karnije pod Zoncolanom, se je letošnjega 17. avgusta velika množica poslovila od 74. letnega Sergia De Infantija; tudi dvoje predstavnikov tržaškega SPD je bilo tam, da bi mu izreklo zadnji pozdrav. Pokojnik je bil alpinist, pisatelj, gorski vodnik, smučarski učitelj in pobudnik številnih javnih akcij v obrambo in za razvoj karnijskega območja. Na krajšem potovanju po Grčiji je staknil virusno obolenje, nato ga je prizadel iktus. Po enomesečnem zdravljenju v bolnišnici v Tolmeču je umrl v noči na veliki šmaren.
Širok nasmeh ob srečanju prijateljev, gorniška hudomušnost ob pogovarjanju z ljudmi, vedno prižgan toskanel v ustih in poln kozarec pri roki. Tako njegovo pojavo smo doživljali dolga leta na številnih srečanjih.
V Ravasclettu, rojstni vasici, se je počutil tako dobro, kot bi se nahajal na strehi sveta, je pravil. Tu je vodil lastno gostišče, ki je sčasoma zraslo v hotel Pace Alpina. Od tod je večkrat »zbežal« na alpinistične odprave (na Zagros v Iranu - 1968, Eiger - 1970, na Nevado Sarapo v perujskih Andah - 1981, na Tirič Mir v pakistanskem Karakorumu - 1984) pa čeprav je bila ta čas doma turistična sezona, kot npr. ob velikem šmarnu 1990, ko se je ne oziraje na pripombe žene in hčerke odpravil v Nepal in na Everest v okviru mednarodne himalajske odprave Sagarmatha 90 v organizaciji Slovenskega planinskega društva Trst. Odpravo je vodil Tomaž Jamnik iz Kranja, člani pa so bili tudi Tatjana Grgič, Dušan Jelinčič, Lenart Vidali, Davor Župančič, vsi člani društvenega alpinističnega odseka.
Pa še spomini nekaterih:
Davor: »V baznem taboru, v neskončno dolgih dneh, ko je sneženje preprečevalo kakršnokoli aktivnost na gori, je Sergio dvigoval moralo z raznimi dovtipi in razkazoval svojo »profesionalnost« pri igranju kart. Na predvečer vzpona sva pred šotorom v drugem višinskem taboru kadila toskanel, Sergio je velikodušno ponudil še meni, da bi lažje obujala otožne spomine na domače kraje in svoje drage, ki so se nama zdeli tako neizmerno daleč. Kajenje sva naslednji dan pošteno plačala, ko sva v globokem snegu gazila proti višini 7000 m.«
Tatjana: »Sergio, Lenart in jaz smo dosegli bazni tabor tri na višini 7300 m in tu prespali, drugo jutro pa se odpravili navzgor proti južnemu sedlu. Sergio je bif strasten in predvsem izkušen plezalec. Na višini 7500 m sva se Lenart in jaz ustavila in začela sestopati. Sergio pa je sam dosegel bazni tabor štiri na višini 8000 m in tam prespal. Sam je potem pripovedoval, kako je bil naslednje jutro presenečen, ko je opazil, da je ventil na jeklenki s kisikom pokvarjen in da se ga ne da popraviti, da je torej sestop neizogiben. Strašno je bil razočaran, a si je kmalu v tolažbo rekel, da je navsezadnje srečen, saj se je pri 46 letih povzpel do višine 8000 m.«
V domačih gorah alpskega loka je Sergio preplezal tudi veliko novih vrhunskih smeri. Naj navedem le vzpon po južni steni na Creta dei Cacciatori.
Prvič smo se odborniki SPDT srečali s Sergiom De Infantijem v Ravasclettu novembra 1977, da bi organizirali smučarske tečaje. Brez njega, ki je bil soustanovitelj in direktor tamkajšnje smučarske šole, ni šlo. Takoj smo se ujeli, smučarski tečaji so stekli že naslednjega januarja in aprila 1978 je Sergio že nagrajeval smučarje-tekmovalce na 12. zamejskih športnih igrah. Dolgoletno sodelovanje je bilo zelo uspešno, saj je SPDT pripeljalo v Ravascletto vsakokrat po tri do pet avtobusov smučarjev, tečajnikov in tekmovalcev. Na vsako sezono je bilo takih nedeljskih ekskurzij po šest.
De infanti je imel rad raznorodno družbo in je za taka srečanja tudi kaj postoril: negoval je stike z Alešem Kunaverjem, organiziral predavanja vrhunskih slovenskih himalajcev v Ravasclettu, sam pa npr. prikazal v Trstu, v našem društvu, film La Carnia tace« (Kamija molči).
Sergio De Infanti je bil tudi pisec. Je avtor več knjig s tematiko alpinizma ali o zgodovinskih dogodkih, ki so zaznamovali njegovo rodno Kamijo. Tudi v njih se izkazuje njegova tankočutnost, priljudnost in prizadetost ob usodi ljudi in narave v teh krajih. Vse to je bil Seigio De Infanti