Nedeljski dnevnik - Ciril Brajer: ... pod Alpami pa so za olimpijske igre - Maribor še moleduje, Gorenjci že dokazujejo

Stroški in zaslužki
Javnomnenjske ankete kažejo, da na kljub krizi dobra polovica podpira mariborsko univerzijado. Pobudnik vseslovenske zimske olimpijade Franc Kramar jo je podprl že na začetku, a se hkrati močno čudil njenim zagovornikom, ki nasprotujejo njegovi pobudi. Opozoril je namreč na pomembno razliko: »Univerzijada je odvisna od javnega denarja. Je torej strošek za proračun. Olimpijada bi v proračun komajda po segla, bi pa prinesla velikanske zaslužke. Ob vseh drugih prednostih!«

Prav ta razlika zdaj tepe organizatorje univerzijade. Njen proračun že dosega 300 milijonov evrov. Vladi ob načrtovanih varčevalnih ukrepih kajpak niti najmanj ne diši, da bi ga polnila. Politiki se izmikajo odgovorom ali pa dajejo le načelne. Celo sindikalisti so proti, če , naj gre ta denar raje za nova delovna mesta. Malo šaljivo, saj jih je ekonomist Jože Mencinger v Žurnalu24 logično podučil, da bi »projekt prinesel nova delovna mesta«.
Ni torej stvar v ob egu in drznosti projektov, stvar je v tem, ali jih zna oblast tako osmisliti, da bo njihovo obče dobro večje od stroškov. Pa ne bomo še enkrat o tem, koliko in kako brez potrebe so jih povzročile denimo patrie...

Franc Kramar, BOHINJSKI ŽUPAN:
»Olimpijske igre ni o le športni, ampak predvsem razvojni projekt! Tudi na premier pravi. da je čas za nove izzive in projekte.«

Tone Vogrinec, SMUČARSKI STROKOVJAK:
Ne se šaliti! Olimpijske igre so tako velik zalogaj, za katerega je potrebno toliko denarja. da si male države tega praktično ne morejo privoščiti.«

Janša je z zimsko univerzijado tudi Kanglerju podtaknil - kukavičje jajce - Stroka pravi, da bi bile zimske olimpijske igre izvedljive in da je njihov organizacijski proračun pozitiven - Študija je jasno pokazala, da je skladen z vizijo in strategijo razvoja Slovenije. Cilj je namreč obča blaginja in vizija razvoja se pri tem ne nanaša le na ekonomske, temveč vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske, politične in tudi mednarodne cilje

Kar nekaj kukavičjih jajc so nam pred volitvami podtaknili tedanji oblastniki. Zdaj Virantova plačna reforma kaže vse bolj ostre zobe. Vsem tako ljube vinjete pretijo zavreti cestno gradnjo in zapirajo dotok do evropskega denarja. Zimska univerzijada v Mariboru ... Drži, tudi z njo se zatika in kriva naj bi bila nova vlada. Pa je res?

Kdo je kriv
Komajda! Tako se pač godi z nedomišljenimi projekti. Milan Zver dandanašnji lahko hujska, kako je »razočaran nad novo vlado«, kako je . Štajerska upravičeno besna« in »kakšna sporočila pošiljajo iz Ljubljane Mariboru«. Res, kakšna?
Denimo takšna, da bi morala Janševa vlada že do konca junija 2008 plačati tri milijone evrov za pridobitev organizacijskih pravic. Pa jih ni! Organizacijski odbor je bil takrat pravzaprav vrh SDS. Kako se takšnim stvarem streže, jih morata zdaj poučevati Pahor in Lukšič pa tudi bohinjski župan, pobudnik zimskih olimpijskih iger. Sam zbere denar pokroviteljev in ga najprej usmeri v raziskave, od uresničljivosti, prometa, dobičkonosnosti in javne podpore pa vse do vpliva na okolje. Mariborski župan, zagovornik univerzijade, raje pošilja rakete čez Trojane, žica proračun, a niti študij o vplivu na okolje še nima. Na naravno okolje kajpak, saj za družbeno okolje ne potrebuje raziskav. Kar sam ga ročno zapacka z zlajnanim zdraharstvom med »močvirniki« in Mariborčani. Privošči si mlatenje prazne slame o zlohotnem ljubljanskem zaviranju mariborskih vizij zgolj zato, ker so pač z one strani Trojan. No, no, mar ne gre tako pri univerzijadi kot pri olimpijskih igrah za nacionalna projekta?!

Ko je za zimske olimpijske igre 1984 kandidiralo Sarajevo, je imelo eno samo samcato športno dvorano in na Jahorini nekaj le od daleč podobnega smučiščem. Je pa za kandidaturo odločno in enotno nastopila država. Največje breme organizacije so nosili Slovenci. Kako bleščeče izpeljana naloga! Jugoslavija je hotela, znala, zmogla. Prišla je vojna in vzel jo je vrag. Bosna je gorela, krvavela in se spet, tokrat povsem sama, odločila znova kandidirati za zimske olimpijske igre 2010. Večino stroškov kandidature o nase prevzeli trije močni podjetniki. Eden od njih je povedal: »Morda je bila to na začetku res utopija, a ene igre smo že organizirali, vzorno in skoraj brez napak, ves svet nam je ploskal. Zdaj naša država ta projekt preprosto potrebuje in zasluži. Svet nam ga je dolžen.“

Hočemo!
»Brez olimpijskih iger se ne bo nič spremenilo, z njimi bodo zacvetele naše gospodarske panoge. Koliko bo dela za projektante, graditelje, proizvajalce. Kdor je proti kandidaturi sami, je torej za status quo, kdor je zanjo, odpira perspektive mladim rodovom!« Tako je pribil Ahmed Karabegović, predsednik Olimpijskega komiteja BiH. »Le prodaja pravic televizijskih prenosov bi pokrila tretjino celotnih stroškov, vse drugo marketing ... «

Ideja je spodbudila podporo športnikov, estradnikov, gospodarstvenikov, politikov. Prav, tokrat ni bilo uspeha, a že sama zamisel je navdušila in združila ogromno ljudi. Kako pa pri nas?
Tone Vogrinec, eden od velikih zvezdnikov sarajevskih olimpijskih iger, ki je takrat od navdušenja nad njo kar poplesaval, je zdaj velik dvomljivec, da bi se tako veličastnega podviga lotila Slovenija. Za InDirekt je povedal:
»Ne se šaliti! Olimpijske igre so tako velik zalogaj, za katerega je potrebno toliko denarja, da si male države tega praktično ne morejo privoščiti. Veste, koliko denarja gre samo za kandidaturo, vendar tega nihče ne opazi? Nekateri sicer pravijo, da je za Slovenijo dobro, da če pojavlja na tak način iger tako ali tako ne bomo dobili ampak to je neumnost. Veliko politikov pred kamerami govori eno, za kamerami pa se strinja, da to ne sodi k nam.“

Bohinjski župan Franc Kramar, ki si je zamislil slovenske zimske olimpijske igre in o zdaj njegov pomemben cilj, se seveda ne strinja:

»Gospoda Vogrinca spoštujem kot smučarskega strokovnjaka, vendar sem presenečen zaradi njegovega dvoma in nasprotovanja ideji. Mogoče ne poznam vsega ozadja njegovega nasprotovanja, a njegova razmišljanja in definicije o nezmožnosti in nesmiselnosti je stroka v študiji ovrgla. Po njegovem to ne sodi v Slovenijo, a kje je potem naša logika in želje za organizacijo velikih športnih tekmovanj, kot so univerzijada, svetovna prvenstva ... Če le kam, sodijo zimske olimpijske igre prav v alpski svet! Zgodovina in tradicija sta na naši strani.«

Toda kriza, recesija ... ?
»Olimpijske igre niso le športen, ampak predvsem razvojni projekt! Tudi naš premier pravi, da je čas za nove izzive in projekte. Igre bi bile velikanska spodbuda za gospodarstvo, nova delovna mesta in pospešek za razvoj vrste dejavnosti. Zato hočemo olimpijske igre, ker jih preprosto potrebujemo! Zavedamo se, da je trenutna gospodarska situacija težka in nenaklonjena takšnim idejam, vendar govorimo o prihodnosti in ne o sedanjem času. Gospodarstvo se bo stabiliziralo in posledično v prihodnjih letih ustvarjalo boljšo gospodarsko rast, takšni projekti jo bodo le pospešili in nas približali razvitim državam.«

Znamo!
Zato je Franc Kramar pisal Borutu Pahorju:
» Vaši nastopi in dejanja v času, ko se spopadamo s finančno in gospodarsko negotovostjo, vlivajo veliko optimizma in dajejo energijo tudi za iskanje novih razvojnih priložnosti. Samo s skupnimi močmi bomo Slovenijo lahko izvili iz obroča gospodarske recesije in jo popeljali ob bok najrazvitejšim državam sveta.
Prav kandidatura za organizacijo zimskih olimpijskih iger Bled 2018 je priložnost za nov razvojni ciklu , ki bi pospešil gospodarsko rast, odpiral nova delovna mesta in imel pozitivne ekonomske, sociološke in okoljevarstvene učinke.
Projekt je izvedljiv in celo več. Študija je jasno pokazala, da je skladen z vizijo in strategijo razvoja Slovenije. Cilj je namreč obča blaginja in vizija razvoja se pri tem ne nanaša le na ekonomske, temveč vključuje tudi socialne, kulturne, okoljske, politične in tudi mednarodne cilje.

ZOI Bled 2018 bodo ustvarile ekonomske, socialne, kulturne, okoljske in mednarodne koristi in tako pospešile razvoj na trajnosten način. Na podlagi rezultatov ocene izvedljivosti že pripravljajo izdelavo drugega dela študije, ki bo raziskala makroekonomske vplive na gospodarstvo, finančne učinke, kupno moč, zaposlenost, turizem ... «

Denar, to večno vprašanje, v krizi pa ve posebej. Od kod vzeti tolikšne vsote?
»Ne pozabimo, da gre za naložbo, ne za strošek! Italijani so imeli s svojimi zimskimi olimpijskimi igrami skoraj za poldrugo milijardo evrov dobička. Govoriva o menda redki športni prireditvi, ki se sama financira. Prav gospodarska kriza kar vpije po projektu z novimi delovnimi mesti, dodanimi vrednostmi. Slovenci smo svojo veličino dokazali že prav na vseh področjih, pojma nimam, od kod ta večni hlapčevski kompleks, kako smo sami majhni in nemočni. Poudarjam, koncept iger ne sloni na javnih sredstvih, ampak na zasebnem kapitalu. Preko agenta našega najboljšega hokejista Anžeta Kopitarja, ki kajpak močno podpira idejo, smo z našo namero seznanili tudi lastnike Anžetovega kluba v Ameriki, ki so se pripravljeni vključiti.«

Zmoremo!
Inštitut za turizem ljubljanske Ekonomske fakultete je menda že naredil študijo izvedljivosti
slovenskih zimskih olimpijskih iger. Kako kaže?

»Zelo dobro in sodelovala je cela vrsta strokovnjakov z mnogih področij. Začniva z okoljem. Stroka je ocenila, da je možno izdelati prepričljivo okoljsko strategijo za prijavo, ki je zasnovana na predlagani okoljski viziji.
Stanje okolja ni problematično, možne izboljšave na področju komunalne ureditve in prometa bi celo dvignile prepričljivost ponudbe. Skratka, Slovenija lahko izdela prepričljiv okoljski koncept za ZOI.
Sledi sama organizacija. Kandidatura za ZOI je logično nadaljevanje mnogih uspešnih mednarodnih tekmovanj na najvišji ravni. Slovenija ima torej na voljo tako športno infrastrukturo kot tudi potrebno znanje. Študija izvedljivosti je pokazala priložnosti in nevarnosti z vidika objektov in prizorišč. Na voljo imamo primerno športno infrastrukturo. Uporaba športnih objektov in prizorišč po izteku ZOI je zagotovljena, saj bodo namenjeni za športno udejstvovanje prebivalstva in za potrebe turistov. Kako pomemben za naš razvoj je prav turizem, menda ne kaže ponavljati. Tudi namestitvene možnosti so ugodno ocenjene ... «

Kaj pa promet? Nad tem se že tako kar naprej in vsak dan sproti pritožujemo.
Študija kaže, da bi bile zimske olimpijske igre tudi s prometnega vidika izvedljive ob sorazmerno nizkih dodatnih vlaganjih v stvari, ki nas tako ali tako čakajo.«

Za stroške trdite, da jih ni oziroma so le naložbe. Kaj meni stroka?
»Študija kaže, da gre seveda za kar velik finančni zalogaj. Večino terja promet, kar nas čaka tudi brez olimpijskih iger. Zatem so nove namestitvene zmogljivosti, a te so dobrodošle kot stanovanja in turistični objekti.
Poleg naložb so raziskali organizacijske prihodke in stroške - organizacijski proračun je pozitiven!
Študija potemtakem ocenjuje izvedljivost projekta ZO I Bled 2018 z vidika različnih področij, okolja, športa, nastanitve, prometa in financiranja. In končna ocena: projekt je izvedljiv s pogojem, da bo doseženo širše politično in javno soglasje.«

Zeleni so za bele igre
Jože A. Mihelič je dobil Steletovo priznanje za ozaveščanje o pomenu naravne in kulturne dediščine in predvsem Triglavskega narodnega parka. Je profesor športne vzgoje, zaposlen v Javnem zavodu TNP; mladini, lokalnim skupnostim in društvom predava o bogastvu in posebnostih tega prelepega parka. In kaj ta zaljubljenec v naravo pravi o zimskih olimpijskih igrah? „Priprave so naravnane predvsem v razvoj na treh osnovnih stebrih: športu, kulturi in okolju. Sledijo najsodobnejšim razvojnim vrednotam - izboljšanju gospodarskih in socialnih razmer, varstvu virov in enakopravnosti, sodelovanju lokalnih in širših skupnosti. Pri tem bomo dobili odgovor, ali lahko dosežemo občutne pozitivne premike tudi v odnosu do varovanja in ohranjanja narave tako znotraj kot zunaj meja narodnega parka.“

Ciril Brajer