Delo, 19.04.05 - Tomaž Branc: Gozdarska stroka zagotavlja, da večjih posledic za okolje ne bo
Strojna sečnja v slovenskih gozdovih
Stroji tudi v TNP
Pomisleki naravovarstvenikov – Gozdarska stroka zagotavlja, da večjih posledic za okolje ne bo – Bolj varno in učinkovito delo
Mrzli Studenec – Potem ko so gozdarji lani izvajali poskusno strojno sečnjo v gozdovih Jelovice, z njo ta mesec nadaljujejo na Pokljuki. Včeraj so na Mrzlem Studencu pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavniki blejske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije, Gozdnega gospodarstva Bled, Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ter Triglavskega narodnega parka (TNP) predstavili novo tehnologijo pridobivanja lesa v Sloveniji, ki jo v razviti Evropi poznajo že več kot dvajset let.
Za uvedbo strojne sečnje so morali gozdarji najprej določiti gozdove, v katerih je strojna sečnja mogoča. Kategorizacijo je pripravila biotehniška fakulteta. »Največ gozdnih površin, primernih za strojno sečnjo, je na območju Zgornje Gorenjske, na Pokljuki, Jelovici in na Mežakli. V teh gozdovih lahko na leto posekamo 46.500 kubičnih metrov lesa,« sta povedala predstavnika blejske enote ZGS Andrej Avsenek in Bojan Bajželj. Zvone Šolar, direktor GG Bled, ki je izvajalec strojne sečnje, je povedal, da so lani na tak način posekali 2800 kubičnih metrov lesa na Jelovici, letos pa na Pokljuki načrtujejo posek 7000 kubičnih metrov lesa. »Predvsem bomo opravljali redčenje dreves in sanitarne poseke. Strah, da bomo izvajali goloseke, je odveč, saj je v Sloveniji prepovedan,« dodaja Andrej Avsenek.
Pri strojni sečnji uporabljajo dva stroja: harvester, s katerim delavec drevo podre, oklesti in razreže na ustrezne dolžine, in forvarder, ki razrezana drevesa odpelje do kamionske ceste in jih tam zloži. Na Pokljuki uporabljajo en par strojev, katerih skupna cena znaša vrtoglavih 150 milijonov tolarjev. Zvone Šolar poudarja štiri osnovne pozitivne razloge za uvajanje strojne sečnje, ki v Avstriji dosega že blizu 60 odstotkov vse sečnje: »Delo je bolj varno kot delo z motorno žago in traktorjem. Drugi razlog je učinkovitost dela, saj lahko stroj nadomesti vsaj deset delavcev. Tretji razlog je ekonomski, pa tudi ekološko je strojna sečnja ob ustrezni izvedbi manj obremenjujoča za okolje kot klasična.«
Do strojne sečnje imajo pomisleke predvsem naravovarstveniki. Predsednik Gorenjskega ekološkega združenja Vojko Bernard je izrazil številne pomisleke, predvsem zaradi uničevanje podrasti, škodljivih vplivov na živali in onesnaževanja zavarovanih gozdov. Predstavniki gozdarske stroke se s tem ne strinjajo. »V Evropi sekajo s stroji že od osemdesetih let in rezultati kažejo, da so učinki na naravo ugodnejši kot pri klasičnem delu. Vsako gospodarjenje prinaša tudi določene negativne posledice, še huje pa bi bilo, če z gozdovi sploh ne bi gospodarili. Slovenija spada med države z najbolje ohranjenimi gozdovi. Prepričani smo, da bo tudi vnaprej tako,« je prepričan Bojan Bajželj. Za zdaj bodo strojno sečnjo uvajali predvsem v državnih gozdovih, katerih lastnik je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Zasebna posest je za takšen način gospodarjenja preveč razdrobljena, da bi se ekonomsko izplačala. Zato bi si gozdarska stroka želela povezovanja med lastniki gozdov, ki jih je v Sloveniji več kot 300.000, povprečna parcela pa je manjša od treh hektarov.
Tomaž Branc
Gozdovi pokrivajo 58 odstotkov površine Slovenije, kar pomeni, da smo tretja najbolj gozdnata država v Evropi, les pa je eden naših najpomembnejših naravnih bogastev. Eno gospodarsko najbolj izkoriščanih območij je Pokljuka, ki spada v Triglavski narodni park. Zato obstajajo vsaj moralni zadržki do (prekomerne) strojne sečnje. Gozdarska stroka je prepričana, da je strah odveč, saj bodo postopke pripravili po načelu trajnosti in sonaravnosti, načelni da strojni sečnji na območju TNP pa je dodala tudi uprava parka.