Delo, 05.05.06: Za ohranitev kulturne krajine spodbujajo tradicionalno gospodarstvo
Delo, 5. maja 2006
OKOLJE GRADI MOSTOVE
V kraljestvu Zlatoroga
TNP goji tradicionalne dejavnosti
Zaradi ohranjanja narave so nekatere dejavnosti omejene tudi v robnih območjih Triglavskega narodnega parka – Za ohranitev kulturne krajine spodbujajo tradicionalno gospodarstvo
Jesenice – Odnos ljudi do narave se izboljšuje, je prepričan Jože Mihelič iz Triglavskega narodnega parka (TNP), ki nas je sprejel v informacijskem središču. Prekaljenemu in izkušenemu gorniku se vidi, da živi in diha s parkom. Predvsem mladi se zavedajo okoljevarstvenih problemov in vrednosti neokrnjene narave. Da je to res, med drugim dokazuje pred nekaj leti izveden referendum v Bohinju, kjer so se Bohinjci izrekli proti izstopu svojih naselij iz TNP. Hkrati so nekatera tolminska naselja izrazila željo, da bi postala del Triglavskega narodnega parka.
Triglavski narodni park sestavljajo osrednja in robna območja. V osrednjih, ki sestavljajo 55 odstotkov ozemlja parka, je gradnja prepovedana. V robnih območjih lahko prebivalci pridobijo gradbeno dovoljenje samo za objekte, ki so po svoji namembnosti in videzu tradicionalni. Za preprečitev črnih gradenj ima TNP na terenu posebno nadzorno službo.
Načina gradnje v planinah in dolini se razlikujeta. Arhitektura v planinah je zelo zanimiva, njene korenine pa morda segajo še v ilirske oziroma keltske čase. V dolinah se alpska arhitektura prepleta z mediteransko. Kmečke hiše z različnih območij imajo različne značilnosti.
Bohinjci so znani po svojih mlečnih izdelkih, zlasti siru. Začetki sirarstva v Bohinju pa niso bili kaj prida obetavni. Planšarji so sami, vsak v svoji koči predelovali mleko – največ v maslo in tudi v sir, ki pa ni bil posebno okusen. V 70. letih 19. stoletja je organizirano sirarstvo v Bohinju uvajal Janez Mesar, tedanji župnik v Bohinjski Bistrici. V Bohinj je povabil poznanega švicarskega sirarja Sieberja. Odtlej delajo Bohinjci sir po švicarskem receptu za ementalec. Avtohtona vrsta slovenskega sira pa se imenuje tolminc.
Za ohranitev kulturne krajine v Triglavskem narodnem parku spodbujajo tradicionalno gospodarstvo. Primer tega je gorska vasica Čadrg na Tolminskem. Tam program biološkega kmetovanja Triglavskega narodnega parka izvajajo tri kmetije. Za najboljši naravovarstveni projekt so vaščani dobili Fordovo naravovarstveno nagrado. S temi sredstvi so zgradili novo sirarno, njihovi izdelki so cenjeni in že vnaprej razprodani.
Z vsakoletnimi projekti poskušajo v TNP otrokom približati tradicionalno rokodelsko dejavnost, zato jih vodijo v planine, kjer izdelujejo uporabne predmete po starodavnih metodah, organizirajo izobraževalne programe, fotografske delavnice in programe za slepe otroke. Poudarjeno je delo z mladimi, saj menijo, da na njih temelji naša prihodnost.
Leta 2003 je bil Triglavski narodni park vpisan na seznam Unescove naravne dediščine. Leto pozneje je park dobil diplomo Sveta Evrope, kar je zelo prestižno priznanje.
Duša Boškovič - Markež, Tina
Lombar, Tjaša Košir, Tamara Smolej, Katja Peternel
Gimnazija Jesenice