... na skoraj istem mestu
Vroča, praznična nedelja, temperature so močno presegle 30 stopinj in mnogi iščejo ohladitev kjerkoli je možno.
Tako sta razmišljala tudi mladoletni fant s svojo mamo.
Kanjon reke Iške je skorajda deset stopinj hladnejši kot razbeljena Ljubljana in njena okolica.
Fantu zdrsne in boleča poškodba gležnja ne obeta nič dobrega. Nimata prenosnega telefona, a k sreči je kanjon precej oblegan in hitro pristopi mimoidoči in pohiti po rečni strugi proti koči v Iški, kjer končno lahko pokliče pomoč. V ljubljanskem regijskem centru se nemudoma odzovejo in v kratkem telefonskem pogovoru izvem podrobnosti in okoliščine nesreče. Z operaterjem se pred našim vstopom v kanjon telefonsko posloviva za nekaj ur, saj komunikacija višje na porečju Iške ni več mogoča. S terenskima voziloma se prebijemo do mesta imenovanega Vilice, na hrbte naložimo vso potrebno opremo. Nosila, vponke, trakove, vrv….vsak ima še poln nahrbtnik osebne opreme, deset nas je, precej otovorjeni in še z dvema reševalcema NMP odhitimo proti sotočju rek Iške in Zale, kjer naj bi bil ponesrečeni.
V dobre pol ure smo pri njem in njegovi nepoškodovani mami. Iščem vsaj toliko satelitske pokritosti, da bi določil koordinate. Mesto nesreče je bilo nekaj sto metrov pred sotočjem Iške in Zale, torej bo transport do terenskih avtomobilov v Vilicah dolg vsaj dva kilometra. Imobiliziramo fantovo poškodovano nogo, kolikor je možno ga udobno namestimo v nosila in odrinemo proti našima terenskima voziloma. Transport je večji del potekal po vodi reke Iške, na nekaterih mestih smo lahko ušli na suha prodišča, kjer smo se lahko nadihali po napornem lomastenju čez mastne skale in tudi do pol metra visoki vodi.
Pri koči v Iški smo fanta predali ekipi NMP-ja. Kot vedno je transport ponesrečenega v Iškem vintgarju naporen za ekipo reševalcev, naporen je pa tudi za ponesrečenega, saj v kanjonu ni niti meter ravnega, udobnega terena. Pri intervenciji je sodelovalo deset reševalcev naše postaje in dva reševalca NMP-ja, ki sta lajšala bolečine fantu.
Naslednji dan izvem, da je bil gleženj zlomljen. Še večji poklon fantu za tako dobro prenašanje bolečine.
Lani smo na isti dan reševali neobičajno nesrečo pohodnika le nekaj sto metrov oddaljenega od te, takrat nam je zaradi življenjsko ogrožene poškodbe pomagal helikopter.
Zapisal: Janez Javoršek (vodja intervencije), fotografije Jurič