Dušan Škodič 01.08.2009 07:30 1672 0

Trije vrhovi - predstavitev "lomastenja"

Urban Golob: Zaradi različnih vzrokov in okoliščin letos plezam precej manj kot sem prej in kot bi si tudi sicer želel. Namesto slabe volje zaradi tega sem si za letos našel drug izziv.

Ko sem pred enajstimi leti pozimi prečil slovenske Alpe od Tolmina do Maribora, se mi je utrnila ideja o morda podobnem projektu, le da bi ga opravil poleti, z drugačnim pristopom in na drugačen način. Po nekaj letih – vmes sem nanjo skoraj pozabil – sem za stvar povedal še dvema prijateljema. Že lani smo projekt hoteli izpeljati, pa nas je septembra prehitel sneg v severnih stenah in predvsem žled. Pred kakšnimi tremi meseci smo ob nekem pivu spet rekli, da se ga lotimo letos. Pridružil se nam je še četrti član in vsak se je lotil svojih priprav na naš podvig, nekaj pa smo jih opravili skupaj.

Podvig? Pravzaprav ja, ker je bil projekt že samo po svojih dimenzijah dolg in naporen. Premagati 100 kilometrov gorskih poti, gozdnih cest in drugih makadamov, z več kot 8000 metri vzpona ter 6000 metri spusta v enem kosu in še to samo peš (hoja in tek) je kar poštena stvar. Celo toliko, da v prejšnejm tednu, ko sem z družino počitnikoval v Istri, nikakor ni bilo časa za popolno zabušavanje. Enkrat sem se odpravil na nočni 40 kilometrski tek od Vrsarja do Poreča in naprej Višnjana ter po isti poti nazaj. Dokler sem lahko tekel po osvetljenih pločnikih in neosvetljenih kolesarskih stezah, je še šlo. Ko sem se nekaj kilometrov prebijal po stezicah ob cesti, je zaradi skope čelne luči šlo že bolj počasi. Groza pa so bili tisti deli, ko sem bil primoran napredovati ob robu cestišča. Čeprav opremljen s čelno svetilko, kresničko in odbojnim trakom, sem trikrat moral prav na hitro skočit s ceste v grmovje, da sem ostal cel. Avto seveda nikoli ni niti približno malo zmanjšal hitrosti. Kakšen kilometer pred Višnjanom sem imel vsega dovolj in sem se vsled lastnega zdravja (cele glave, kosti in notranjih organov) raje obrnil in se v zgodnjih jutranjih urah vrnil v kamp.
To je bil tudi zadnji resnejši trening za naše lomastenje po hribih, kot smo med seboj imenovali naš tekaško-hodniški projekt in sicer: v čim krajšem času peš in s tekom povezati vse tri najvišje vrhove posameznih gorskih skupin naših Alp (Grintovec – Kamniško-Savinjske Alpe, Stol - Karavanke in Triglav-Julijci) ter se seveda povzpeti nanje. Začetek pri Domu v Kamniški Bistrici in cilj na vrhu Triglava z naslednjo natančnejšo traso: Kamniška Bistrica –Grintovec-Jezersko-Plešivec-Planina Dolga njiva-Kofce-Podljubelj-Ljubelj-Zelenica-
Stol-Žirovnica-Gorje-dolina Radovne-Krma-Kredarica-Triglav.

Nadaljevanje/celotna objava na Fotografski in plezalni grifi >>>

29.07.2009