Non STOP – Dejan Ogrinec: Lavinske žolne, ki pomagajo preživeti, če nas zasuje plaz, so danes že precej razširjeno blago in nič več samo tabu turnih smučarjev.
Non STOP, december 2007: Besedilo in foto: Dejan Ogrinec – Varnost
Tudi nemogoče se zgodi
Lavinske žolne, ki pomagajo preživeti, če nas zasuje plaz, so danes že precej razširjeno blago in nič več samo tabu turnih smučarjev. Naprave po besedah proizvajalcev delujejo precej dobro, govori se o 99,99%, eden od modelov naj bi celo meril pulz zasutega pod plazom. Ali vsaj nekaj podobnega. A če verjamete ali ne, večina naprav, ki jim svoja življenja zaupajo smučarji, ima v sebi VELIKO napako!
Na zadnjem zboru in testu pod vodstvom avstrijskih gorskih vodnikov (in podjetja Pieps), je prišlo do velikega in neljubega presenečenja. Na zboru je sodelovalo povprečnp deset vodnikov in je potekal dober mesec dni nazaj na ledeniku Stubai na Tirolskem. Stestirali so prav vse na trgu dosegljive lavinske žolne in izvedli letni test lavinskih žoln po metodologiji DÄV (Nemška planinska zveza). Rezultate testa si lahko ogledate tudi sami v tabeli, vse prisotne po vrsti pa je pretresel en sam podatek.
Trda in grozljiva resnica!
Vsi mislimo, da so lavinske žolne vse po vrsti OK. Ni res! Če se zgodi, da je žolna tistega, ki je zasut pod plazom obrnjena pokonci (kot kozarec) in žolna tistega, ki išče, vzporedno s tlemi, se zgodi VELIKA napaka! Tista žolna, ki »išče«, ne zazna žolne, ki je »zasuta«. Ker je tako neverjetno bom ponovil: če je ena žolna pokonci, druga pa vzporedno s tlemi, zadeve ne delujejo več (tabela 3). In to VSE žolne, RAZEN modela DSP podjetja Pieps, ki v tem primeru še vedno zazna zasutega v radiu 34m (tabela 2 in tabela 1). Naslednja »lovi« samo še na 16 metrov, ostale pa – porazno (žolna Arva). Žolna Ortovox recimo čista nula. Sicer ima mamutova žolna Pulze podatek, da v takem primeru »dela na 5 metrov«, ampak ali se zavedate kako malo je to, če stojimo recimo na 100 širokem in 500 metrov dolgem plazu, nam se pa še sanja ne, kje naj bi bil naš »kolega«. Če nismo skoraj »nad zasutim«, ni šans, da ga pravočasno najdemo. In ostale žolne so še slabše.
Tri antene še niso dovolj
Slabe žolne imajo samo 1 anteno. O teh sploh ne bomo izgubljali besed! Tudi o tistih z dvema antenama se ne splača pisati, saj če nima treh anten, je tehnološko zastarela (pa se takih še vedno precej prodaja po trgovinah). A četudi ima 3 antene, še ni vse OK. Težava je v tem, da je ravno ta tretja antena ki skrbi za omenjeno »šibko« kombinacijo med žolnama najslabša, ker je najmanjša (najšibkejša). Poprečno ima domet 2 do 3 metre. Zasuti se nahaja poprečno od 1 do 2 metra pod snegom, torej nam ostane od 1 do 2 metra dometa. Torej neuporabno!
Tudi prodajna zgodba, da mamutova žolna Pulze meri srčni utrip in nas s tem opozarja kdo od zasutih je v najslabšem zdravstvenem stanju, je menda »bučka«.
Najpomembnejši podatek se skriva v tabeli 2, ki prikazuje domet v najslabših razmerah reševanja (70%-80% vseh nesreč + faktor stresa). Ta domet velja za dejanski domet, ki ga lavinske zolne dosegajo. Z DSP - jem tako najdeš ponesrečenega 100 ali več procentov hitreje, kot z drugimi. Podatek je več kot samo pomemben: po zasutju imaš cca 15 - 30 minut časa za vse... potem je konec!
Odgovor?
Razen, da si omislite lavinsko žolno DSP Pieps (foto DSP) in še vedno upate, da boste v »pravem« razmerju, ko boste ležali pod plazom, ga ni. Zato je še najbolje, da se zgodbe o plazovih lotimo na začetku, da nas plaz sploh ne zasuje. Če pa nas že, pa se opremimo s pripomočkom, ki uradno statistično potrjeno pomaga 50%. Gre za nahrbtnik ABS (foto ABS). Modelov je sicer več, v poprečju tehtajo 3 kg pri 30 litrih volumna in lahko se odločimo za osnovni model, katerega kasneje nadgradimo z večjim nahrbtnikom. Teorija od tega sistema pravi, da je skupni volumen človeka in balonov nekje enaka snegu, kar pomeni da bomo v plazu plavali na površju. Cena nahrbtnika sicer ni najnižja, je pa zato varnost 100% . Za sproženja balona pomaga dvojna plinska bombica. Posebno je ta sistem ABS (nahrbtnik) koristen smučarjem, ki smučajo izven smučišč pretežno sami. Naslednja stopnja, če gremo po vrsti, je dihalna naprava – filter Avalung podjetja Black Diamond (foto Avalung). Gre za sistem, ki nam z odvajanjem izdihanega CO2
Stalna težava
Najhuje je to, da ljudje mislijo, da če imajo lavinsko žolno, da je to že dovolj. Ma jok. Od zasutih jih 25% umre kar takoj. Predvsem je pomembno, da znamo žolno sploh uporabljati. A potem nastopi še glavni problem: imamo s seboj tudi ostalo potrebno? Kaj nam bo žolna in signal (od zasutega), če pri sebi nimamo sondo in snežno lopato ter seveda še alu-folijo in prve pomoči. Zato je prvo najpomembnejše pravilo: zasutemu pod plazom nikakor ne pomaga (potrebna) oprema (lavinska žolna, sonda in lopata – foto 1), ampak le (in edino) prijatelj, ki ni zasut pod plazom in ki TOČNO VE, kaj mora narediti. Poznavanje opreme in njena uporaba je prvo pravilo. Še prej pa znanje kako se plazu sploh IZOGNITI!
Če je koga v naši bližini zasul plaz:
- Najprej se umirimo! Takoj (če imamo signal in mobilni telefon pri sebi) pokličimo številko 112 in mirno, a hitro povejmo, kaj, kje in kako se je zgodilo. Mobilni telefon po tem ugasnemo, dokler ne najdemo vseh zasutih (signal GSM aparatov moti signal lavinske žolne).
- da najdemo in izkopljemo zasutega imamo načeloma največ časa do 15 do 30 minut. Zato odloča hitrost in odločnost. A brez živčnosti!
- Vkljub kratkemu času pa se ne ustavimo dokler zasutega ne najdemo. Marsikdo je pod plazom preživel tudi 2 uri!
- Ko izkopljemo zasutega, ga takoj dodatno toplotno zaščitimo z oblekami, aluminijasto rešilno odejo, bivak vrečo itd. Če ne kaže znakov zavesti, TAKOJ pričnimo oživljati.
Besedilo in foto: Dejan Ogrinec
 |
|
 |
| Non STOP stran 8 |
|
Non STOP stran 9
|