Gore in ljudje: Vremenska napoved je bila slaba. Na radarski sliki padavin sta mu meteorologa kazala, kako se Kredarici bliža deževje. On pa je samo čakal na znak, kdaj lahko gre. »Dovoljenje imaš samo za Mali Triglav!« Ni se zmenil za resno opozorilo, izrečeno v šali. Sproti bo videl in se temu primerno odločal.
Gorski napevi
Brenčanje čmrljevega leta je bilo glasba gorskim rožam.
Skozi ušesa je veter potegnil zvoke z visokih gora.
Korak na skalnih otokih je imel svoj takt.
Zvon je zadonel globoko in zvok ponesel visoko.
V miru kapelice je prisluhnil utripu srca.
Zvonjenje telefona je zbudilo spomine izpred štirinajstih dni.
Zasneženi vrhovi so ga kot v pesmi vabili kvišku.
Žvižgaje se je vračal v kočo.
Dnevni ritem sončne svetlobe se je umirjal.
Oblaki so nemeli na modrini večernega neba.
Orkester ozvezdij je začenjal večerni koncert.
Obstal je, da bi še zadnjič slišal dih gore.
Vreme
Ko je prišel do koče, je bil vrh v oblaku. Začelo je rahlo rositi. Prehitro je hodil in prišel je preutrujen. Sklenil je pojesti ričet in šele potem se bo odločil, ali bo šel na Mali Triglav. Ker zunaj še ni postalo svetleje, je naročil še pol klobase. Po tem času se bo odločil zares in dokončno.
V biltenu URSZR za 27. maj 2010 je pisalo: »Popoldne in zvečer bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami, ki se bodo ponekod nadaljevale tudi v noč na petek.« Simulacija na meteoroloških straneh Ligurije je za isti večer kazala izboljšanje. Vreme je redkokdaj slabše, kot ga napovedo slovenski vremenoslovci.
Iz vremenskega dogajanja bo sproti skušal razbrati signale, na podlagi katerih bo prilagodil odločitve. Poskočil je iz koče, ko je mimo Triglava priplaval temnejši oblak. Višina se je svetlila! Janez ga je zaman poskusil odvrniti. Vedel je, da se bo lahko vračal tudi po mraku ali celo v temi. Na Malem Triglavu je začutil, da mu je vreme odprlo pot vse do vrha.
Ujemanja
»Si videl, da se da priti v kapelico? Vhod sem odkopal pred dvema dnevoma, ko sta prišla Tičar in Šlibar.« Odkimal je. »Preveč si bil zavzet z zvonjenjem.« Vstal je brez besed in se spustil v kapelico.
Zazvonil je telefon. Zvone se je malo hahljal, potem pa je zapel v slušalko: »Če imam številko njegovega telefona? Tu ga imam! Če hočeš, ti ga dam!« Rado je vedel, da on nekaj ve.
Sneg je skopnel že toliko, da je ven pokukala borova vejica, zataknjena Jožetu v spomin. Čeprav je bil na vrhu pred sončnim zahodom, ga je ujel, ko je zahajalo za zidom oblakov.
Med spustom h koči se je nebo nad glavo dokončno zjasnilo. Luna in Venera sta bili na nasprotnih straneh neba. Prva je vzhajala in druga zahajala. Ni bilo samo zaradi utrujenosti, prespal bo pod Triglavom in doživel tudi izjemen večer.
Izraelec
Spraševali so ga, kaj ve o fantu, ki je pred štirinajstimi dnevi na vsak način hotel priti na Triglav. Istega dne, kot je on bil na Kredarici. Nista se spoznala in nikoli več se ne bosta. Ni jima bilo usojeno, da bi se srečala pod Triglavom. Tistega neugodnega dne je z nočjo nastopila prazna luna, to noč pa se bo napolnila.
Na gori je čutil nedoločljivo povezavo s tem fantom, katerega telo je še vedno ležalo blizu Triglava. Kmalu bo prehodil Tominškovo, fantu v spomin.
Med sestopom z vrha se je ponovno spomnil na fanta. Pogledal je proti Staničevi koči in Begunjskemu studencu. Širjave so bile še vedno v belem objemu. Izraelca so naslednji dan s helikopterjem našli mimogrede.
Melodije srca
Cvetoče gorske rože niso samo paša za oči. Zdramijo in razveselijo tudi srce. Čmrlj je naredil tesen krog okoli njegove glave, preden je šel opraševat rože nekam drugam.
Srce mu je zapelo v drugo, ko je zagledal mlada drevesa v cvetju. Šele lani je prvič v življenju videl macesnov cvet, tu pa je bilo polno ljubkih popkov.
Nobenega človeka ni videl, a je čutil nekaj vseprisotnega. Kot bi bilo na vrhu še nekaj. Tisto nekaj mu je zbujalo pozitivne občutke, v srcu mu je zdramilo melodijo radosti.
Postopal je v mraku Malega, ko mu je končno uspelo tisto, za kar se je po malem trudil vso zimo – ujel je pravi način za dvoglasno žvižganje. Zgodilo se je nenadoma, kot bi prišlo od srca.
Misel za 27. maj
Lahkotno kakor ptica pojdi skozi življenje in na ustnicah naj ti vselej počiva vesel nasmeh.
Prebudi se s pesmijo. Preživi dan s pesmijo na svojih ustnih, v svoji glavi in v svojem srcu. Skleni dan s pesmijo.
Najdi pesem v čast Bogu in naj krasi tvoje življenje, kakor žvrgolenje daje čar ptici.
Zagotavljam ti, tvoje življenje bo lahno kakor ptica, voljno in silno.
Ali si že kdaj podržal ptico na svoji dlani? Se spominjaš, kako lahka je?
Ali si videl njen pogled? Te globoke oči z ogromno svetlobe, ki se tako zelo ujemajo z nebesi?
Vse to bo naredila ena sama pesem iz tebe – tako nežna in vendar tako širna.
(Stephan von Stepski – Doliwa, Sai Baba govori zahodu)
Iztok Snoj