Tukaj se moram strinjat z Juretom. Čestitke mogoče le za to, da sta prišla v medije, kar pa sicer ne deluje pozitivno na javno mnenje glede alpinizma. V drugem zapisu (GRZS) sem zasledil, da sta bila pripravnik in tečajnik oz. tečajnica. Kar se alpinističnih pravil tiče, je pa tako, da naj bi samostojno navezo tvorila vsaj dva starejša pripravnika (in običajno še to po posvetu na alpinističnem odseku). Z mlajšimi pripravniki in tečajniki bi naj plezali le alpinisti ali alpinistični inštruktorji. Tu je že torej nekaj spornega. Tole z baterijo je šlamparija, ki pa jo tudi sam pogosto opažam pri ljudeh, ki zahajajo v hribe. Za v službo ali na žur je treba baterijo napolniti, ko pa se gre v hribe, pa se to pozabi. Poleg tega se baterija ne sprazni tako hitro, če je telefon ugasnjen in zaščiten pred mrazom. Glede na to, da sta poklicala reševalce, bi potem morala upoštevati tudi njihova navodila, če jim nista mogla javiti spremembe. Pomanjkanje izkušenj in še marsičesa se kaže tudi v tem, da sta nato odklanjala njihovo pomoč, ko so zanju porabili že toliko časa. Ja, ker so pač bovški reševalci paranoični... Prosim??? Mogoče pa bi kakšen račun za stroške reševanja bil lepa izkušnja za prihodnjič!?

No, Mitja, tebi pa bi svetoval, da se priključiš GRZS in narediš izpit za reševalca, pa boš potem tale tvoj predlog o gaženju ponoči navzgor lahko izpeljal v praksi. Takšne potrebujejo. Pa ne me razumet narobe, sam nisem gorski reševalec, samo vsaka stvar ima svoje meje. Če bi bila stvar kritična in bi šlo za življenje ali smrt, bi pa reševalci tudi šli. Brez skrbi. Mediji pa seveda radi zagrabijo takšne poslastice, to se je treba obrniti pa na njih. Tam v Delu sem videl celo, da so tolikokrat napisali, da sta bila planinca, da sem mislil, da so kaj v navezi z UO PZS. Pač nepoznavanje. G. Fon pa je res nekoliko preveč zaničevalno ali posmehovalno pisal o alpinistoma v težavah, zato upam, da se ne bo kdaj znašel na njunem mestu. Mu ne bi bilo preveč všeč, zagotovo ne. V dolini je res enostavno bit pameten, tam zgoraj pa je vse kaj drugega. A nekaterih pravil se je treba držati in včasih koga tudi poslušati...

No, Dragan, torej se strinjama, da je članek malo butast. Vedno je pač malo treba dodati, da je potem zadeva bolj zanimiva. Avtor je tako podpisan. Upam pač, da je bila izkušnja dobra in da sta jo preživela brez posledic. Tisto o "trmastem pripravniku razumem", vendar pa tukaj ne gre za kariero, temveč odgovornosti, ki jih prinaša ali zahteva vsak naziv, registracija, članstvo... Tega se je dobro zavedati. Sicer pa še veliko dobrih (neproblematičnih) vzponov brez reševalnih akcij!

Točno tako! Najpomembnejše je tisto, kar se zgodi do klica in s tem se je treba ukvarjati. Vzrok za težave niso bili gorski reševalci, temveč razmere, mogoče tudi izkušnje... In kaj če bi akterjema ostali črni prsti v spomin ali pa bi bila izčrpana in bi na sestopu zdrsnila? Tega reševalci ne morejo vedeti in je kar prav, da so vztrajali. Pa tukaj je šlo za primerno opremljena gornika, tudi z (vsaj predvidevam) primernimi izkušnjami. Običajno gre za ljudi, ki hodijo naokoli s pomanjkljivo opremo ali celo brez in silijo na ture, za katere imajo krepko premalo izkušenj. Ta zgodba se je dobro končala, bolj odmeva zaradi "prijaznega" članka v SN. Novinar je šel nekoliko predaleč. Res me zanima, kdo daje informacije (in kakšne) v medije oziroma kakšen je sploh način obveščanja medijev v takšnih primerih. Reševalci pa so, jasno, vedno nekoliko hudi na tiste, ki zaidejo v težave, ampak brez skrbi, da jim je najpomembnejše, da pripeljejo ljudi v težavah nazaj v dolino žive in zdrave.

Dragan in Neva, za začetek samo: BRAVO!

(če pa bo še kaj komentarjev, bom že napisal zakaj, toliko naj bo za sedaj)

Kdo koga heca?

Kako bi se lahko gospod Boštjan udeležil reševalne akcije, če ga o njej ne bi nekdo obvestil? Povsem jasno mi je, da ga nista obvestila Neva in Dragan.

»Običajen sklic gorskih reševalcev in drugega letalskega osebja je bil zaradi večernega termina prejetja obvestila prepozen za helikoptersko posredovanje.« Bila je lepa, sončna sobota. Z zaobljenega Blegoša sem se z očmi pasel po Triglavskem pogorju. Koliko ljudi je bilo tisti dan v slovenskih gorah? Čisto laično vprašanje: kako je GRZS organizirana, kako je videti dežurstvo na tak dan, ko obstaja teoretično največ možnosti, da bi bilo treba nekam poleteti?

Iz pisanja je razbrati, kot da je bila tudi ta zgodba grenka za bovške reševalce. Zakaj? Zlahka se jo da obrniti v krasno zgodbo. SN o srečnih koncih ne marajo pisati. Sem nek posebnež, če si želim srečnega konca? Kaj ni to srečen konec, da izplezata sama, in tudi sama sestopita? Ampak sestopiti ju niso pustili. V čem je prizadeto delovanje reševalcev? Zakaj so ju na koncu prisilili v reševanje? Kje je spoštovanje do človeka oziroma ohranjanja spoštovanja do njega?

Aha, baterija v mobilniku je izpustila dušo. Saj. Čedalje manj nas zaznava, da gre v resnici za človeške duše. Začeli smo jih pripisovati baterijam, strojem in še čem. Zdi se, da ju je mobilec tokrat bolj spravil v kašo, kot rešil iz nje!

Pripravnika se ne bi smela premakniti niti meter, ja. Večkrat berem, kako so jima reševalci zabičali, naj se ne premikata. O svojem življenju odločata sama, sama sta odgovorna zanj. Zakaj ne dopuščajo možnosti, da sama lahko bolje ocenita svoj položaj, kot oni iz doline? Zanimiva podrobnost iz slik – obtičala sta tik pod vrhom, na vrhu pa ju iz helikopterja niso znali videti! Zato bi morala plačati kar dva helikopterska leta, ali kako?

Parček je kršil zapovedi reševalcev, potem pa sta izvolila celo sama sestopiti. No! Lahko bi rekli – juhuhu, vse se je srečno končalo, to je najboljša možna rešitev! Rešila sta se sama! Zvečer in ponoči sta v velikem mrazu zbrala moč in po treznem razmisleku naredila vse, kot je bilo zanju najbolje. Kateri gorski reševalec lahko to zanika?

»Čudno, da posadki zaradi tako hude zamude nista povedala še kakšne krepke.« Pozor! Po napisanem ostaja nejasno, nerazumljivo, zakaj je bilo v dolini lahko pripravljenih skoraj dvajset reševalcev že ob šesti uri, vojaški helikopter pa je poletel z Brnika šele nekaj po osmi uri! Zakaj ni bil helikopter ob šesti že v Bovcu? Zakaj so čakali toliko časa? So koga še čakali? Ali se kdo morda dela norca iz bovških reševalcev ali kaj?

S Strmino se ne morem strinjati. Če vidi čestitke samo zaradi tega, ker sta prišla v medije – že iz pisanja je razvidno, da tega nista želela. Zakaj čestitke? Ker sta po mojem mnenju ravnala najboljše v njunem položaju. Ko sta spoznala, da ju zvečer ne bodo mogli rešiti, sta se odločila, da se zaneseta izključno nase, verjela sta v svoje sposobnosti, dobila notranje ravnotežje in – uspelo jima je! Popolnoma nerazumljivo mi je, zakaj se v takem primeru reševalna akcija ne sme prekiniti. Zakaj ne sme v določeni fazi nekdo zavrniti reševanja? Zakaj bi odklanjanje pomoči kazalo na pomanjkanje izkušenj?

Mislim, da ste tudi že vsi skupaj malo pozabili na primer, ko so helikoptersko reševali dva alpinista s Špika, pa sta dobila položnice. V njunem primeru je šlo za življenje, čeprav nista bila poškodovana. To vemo vsi, in mislim da sta to zelo dobro vedela tudi Dragan in Neva.

Načelnik bovške postaje je Marko Matajurc. Prav o Matajurju sem se namenil napisati naslednji članek. Naključje.

Moje mnenje je, da se iz te zgodbe gospoda Boštjana zrcali mišljenje, ki ga je imel vsaj eden izmed udeležencev akcije. Nemogoče se mi zdi, da bi udeleženci, s katerimi je imel stik imeli popolnoma nasprotno mnenje o vsej tej zadevi.

Lep dan vsak dan

Iztok

Dejan, tole se mi zdi že malo pod pasom, nekam proti prašnikom. Taki so videti tvoji nasprotni argumenti? Nikogar ne zagovarjam, niti najmanj pa nikogar ne obsojam ali česa dolžim. Tvoj prvi stavek ima nek smisel, ne rečem da ne. Zato vseeno hvala.

K svojem komentarju bi dodal še to:

- namesto, da bi komentiral objavo, se je vse skupaj zasukalo v komentiranje reševalne akcije

- moral bi vedeti, da se na podlagi napačnih informacij v tisku ne da narediti pravilnih zaključkov

- če se je komentar v katerem od svojih delov zdel nekorekten do gorskih reševalcev (govorim o ljudeh in ne o službi): nikakor ni imel takega namena. V primeru, da sem s tem prizadel koga od gorskih reševalcev, se mu opravičujem.

(Marjanu se pa zahvaljujem za duhovit in dobronameren komentar.)

GLEDE MOBITELOV: Pri mobitelih je dobro vedeti, da oddajajo tem močneje, čim bolj so oddaljeni od bazne postaje (ali pri sebi merijo moč signala bazne postaje ali od postaje dobijo info o potrebni moči sicer ne vem, mislim sicer da je to zadnje). Tudi v stanju pripravljenosti (brez pogovora) se mobitel periodično javlja bazni postaji (tako omrežje pač "ve", kje se določen uporabnik nahaja in ga lahko pokliče). Tako je v odročnih krajih poraba tako pri pogovoru kot samo pri vklopljenosti precej večja kot normalno.

Zato ne preseneča, da se mobiteli v hribih pogosto "nenavadno" hitro izpraznijo, tudi če so na toplem itd. Pogosto je potem kratkotrajen klic ob močni porabi toka iz baterije zadnje, kar tak mobitel še zmore (to so kar pogoste izkušnje, baterija kaže še na pol polna, ob klicu pa mobitel crkne), medtem ko bi ob normalnih pogojih lahko deloval še precej časa. To je še posebej izrazito ob že nekoliko izrabljenih baterijah, ko delno izpraznjene niso sposobne dati več toliko toka od sebe, sicer pa v normalnih razmerah delujejo še povsem brez problema.

Za daljše ture bi bila potem pravilna strategija, mobitel izklopljen in vklop le ob klicu ali ob dogovorjenih urah za zvezo.

Ob samem dogodku pa, bolje kak klic preveč kot premalo.

Težko tistim, ki se jim Iztok vsili za zagovornika. Ta res ne potrebuje drugih tožnikov.

Iztok, tebi pa od vsega priznam izključno "neznansko velike prašnike". Da si kot nebogljeni črviček, ki je po uri tavanja v ruševju na Peci zbobnal reševalce v akcijo, sedaj upaš vsevedno soliti pamet gorskim reševalcem, alpinistom, pilotom in vsemu preostalemu "marginalstvu" - ej za to pa res moraš bit kampeljc !!!

Saj ne, da bi se hotel kaj veliko vtikati in biti brihten, še najmanj pa obsojati obeh plezalcev, ampak nekako mi ne gre v glavo:

"Mobitel je bil napolnjen doma, a sva že v četrtek plezala tam v okolici in se je spraznil."

- vmes je bil še petek,

- zakaj je vseskozi govora o enem mobilcu, zakaj ne o dveh?

- morda je bil/sta bila mobilca le podhlajena, če bi ga/ju ogrela na telesno temperaturo, bi morda še delal/a vsaj toliko, da bi reševanje odpovedala.

Sicer pa - kadar je treba reševati, je pač treba in to brez posebnega razmišljanja o stroških. Tudi zato menim, da so (recimo vojaški) helikopterji veliko boljša naložba kot pilatusi, ki so včeraj obračali po naši deželi.

Nekaj mi ni jasno:

1.) naveza je zašla v težave in poklicala GRS (in ne obratno)

2.) poškodovanih ni bilo, razmere na terenu zahtevne, noč tik pred vrati

3.) s strani naveze ne ponoči ne naslednje jutro ni bila odpovedana zahteva po pomoči

4.) helikopter GRS jih je naslednje jutro pobral in varno odpeljal v dolino

To so dejstva, potrjena od udeležencev (plezalca in reševalci)

Kje hudiča, je v tem primeru GRS naredila kaj narobe ?!

G. Pelc, če bi bil kdo iz naveze poškodovan, bovška GRS sigurno ne bi nikogar poslala ob 4h zjutraj iz Bovca. To bi storila takoj, še istega večera.

In stanje duha, tako med bovškimi kot ostalimi reševalci, je zavidanja vredno. Opravljati tako poslanstvo zgolj iz ljubezni do gora in do sočloveka, ne pa zaradi cekinov in slave, je vse hvale vredno.

Kar se mene tiče, je GRS svoje poslanstvo v omenjenem primeru opravil, alpinistovih dejanj pa ne bom komentiral, ker sem, žal, samo "šodrovec" (saj veste, le čevlje sodi naj kopitar.....)

Pa srečno in čim manj podobnih zgodb !

Izjava Dragana da so Bovčani malo paraoični je patetična in kaže stanje duha... Verjeto še niso reševali par dni skupaj, k ti doma trepetajo, ti pa Junake vlečeš ven. Pač bi bivakairala in splezala ven in ne bi bilo nobene šare, tko pa sta klicala in to pa je velika razlika. Zato ne vem Iztok zakaj jima čestitaš, za vzpon mogoče al kaj drugega???

Mitja,če prav vem si iz prelepe Soške doline.. in verjetno si bil doma tiste dneve, ko se je delal slab utis na Mangart, definitivno pa se nisi odločil it na turno smuko s Mangarškega sedla..... zatorej te lepo prosim, da ne žališ ljudi, reševalce, pa tud ne fanta k sta tam ostala. Kako pa ti ločiš med kvazi in pravo akcijo pa ti prepustim večernim debatam. Sick....

Pozdravljeni!

Ko nekdo pokliče GRS in želi njihovo pomoč to nabrže naredi iz nuje in ne iz "notranjega ravnotežja".Želim pa veliko ravnotežja-notranjega in zunanjega- vsem

piscem,ki podrobno secirajo delo GRS od klica naprej ne pa vzroke za njihove akcije.

Mimogrede- vremenska napoved za tiste dni tam okoli Špika je bila pa???

Pa tudi neodgovor Dejanu je odgovor!

lp

JURE: Izjava da so Bovčani paranoični je napisana v Slovenskih novicah in je nisem napisal jaz. Moje mnenje o tamkajšnjih ljudi, kar mnogo njih ve, je precej lepše kot o mojih sotrpinih v Ljubljani. Reševalci so se zelo potrudili in nama priskočili na pomoč, čeprav se je kasneje izkazalo, da sem razmere napačno ocenil in predvsem prehitro čustveno ravnal. Po bivaku sva lahko brez večjih težav prišla ven. Zavedam se tudi, da so mnogi od njih ta dan ostali brez ture. Helikopter nisva odklonila zaradi nespoštovanja reševalcev, ampak zaradi evforije po vzponu in željo po sestopu.

BORIS: Plezam zelo potiho 7 let. Vzponov si ne pišem, a sem jih zdaj iz glave na hitro naštel 37 - le zimskih in podobnih, kot je ta. (Ni veliko, a vseeno.) Z veseljem se dobim s teboj spomladi pri Žagani peči in pod Bobnarjem, pa greva lahko skupaj čez alpinistične veščine. Alpinizem mi predstavlja subkulturo in ne kariero, zaradi tega sem še zmeraj trmasti pripravnik in plezam nepomembne smeri. Prijatelje alpiniste in soplezalce pa ne sodim o njihovi izbiri.

Mobitel je bil napolnjen doma, a sva že v četrtek plezala tam v okolici in se je spraznil.

Midva navodil od reševalcev nisva dobila, saj je telefon prehitro prenehal delati, zaradi tega sva se odločala sama glede na stanje.

Načelnik GRS in vodja reševalne akcije pa sploh nista dala nobenih izjav, kar sta mi sama povedala. Tako da ne vem od kod vse te pametne informacije novinarju slovenskih novic.