Polet.si, Poletov potep: 1699 metrov nad Mežiško na severu in Mislinjsko dolino na njenem jugovzhodu se vzpenja zala Korošica znana kot Uršlja gora oziroma zaradi golega vrha pogosto poimenovana tudi Plešivec.
Njena osrednja atrakcija, seveda kar se tiče objektov, ki jih sicer na tem skalnem osamelcu ni veliko, je zagotovo cerkev sv. Uršule. Ta se sonči tik pod golim vrhom gore, družbo pa ji delata planinski dom in bolj oddaljeni televizijski stolp.
Zanimanje obiskovalcev, pohodnikov in izletnikov se napaja iz dejstva, da gre za najvišje ležečo cerkev na Slovenskem, ki povrhu stoji na mestu, kjer iz Zemljine skrivnostne in skrivne notranjosti na površje neprestano sili močno zdravilno sevanje. Domačini vedo povedati, da je cerkev in njena bližnja okolica, izpostavljenosti vremenskim muham navkljub, popolnoma varna pred strelami.
O raznolikosti njenih številnih obiskovalcev, kar že samo po sebi nakazuje na razgibanost tamkajšnjega terena in razgleda, ki na vrh niti ne tako visoke in sploh ne težko dostopne gore privabita marsikoga, je pred časom pisal tudi Poletov sodelavec Željko Kozinc: "Včasih je bilo treba za to doživetje plačati s pretočenim znojem. Danes v pohujšanje pravovernega planinstva poleg znoja ljudje točijo bolj bencin. A materinska gora bi z užitki poplačala tudi tistega, ki bi nanjo priletel s helikopterjem. Koga vse, kaj vse (je že) prenaša(la) na svojem hrbtu! Od nesrečnih ubežnikov pred Turki do današnjih tv tehnikov, ki okoli velikanskega pretvornika pedantno kosijo travo in ne pustijo nikomur v svoj ris. Od v molitve zamaknjenih romarjev do v svoje mišice in prestave zamaknjenih gorskih kolesarjev. Od gornikov, ki osvajajo še en cilj slovenske planinske transverzale in čutijo, da skozi modrikasto svetlobo med stoletnimi smrekami lije v njihova zadihana grla nekaj drugega, kakor na primer na Pohorju ali na Grintovcih; ja, to so neki drugačni, uršlji odmerki z drevesno smolo prekvašenega zraka ... do novodobnih ekoloških romarjev. Ti z vrhnje pleše opazujejo kakor z ravnilom ostro začrtani vijoličasti pokrov onesnaženega zraka pod sabo; še zlasti nad Šaleško dolino na jugovzhodu ga je videti, kadar od poletnega čada kar noče dvigniti te dušegubne usedline. Edino, kar se iz nje prebije, so sive perjanice dima iz hladilnih stolpov šoštanjske termoelektrarne."
Seveda ime gore nikakor ni naključje, ampak posledica interesantne ljudske legende oziroma mita. To zares starodavno izročilo namreč veli, da je na vrhu gore živel povodni mož, ki je prežal na mlada nedolžna dekleta. Tako je bilo vse do konca 16. stoletja, ko ga je v gorskem Črnem jezeru ugonobila krščanska svetnica Uršula, zavetnica devic. Osmoljeni neotesani divjak je svoj novi azil našel na Pohorju – Velike Kope -, svetnica pa se je ustalila, kje drugje, na Plešivcu oziroma Uršlji gori.
Dostop:
Vzpon na goro je nezahteven, na račun številnih cest in poti pa obstaja več variant. Čeprav nezahteven, je zaradi precejšnje višinske razlike kar dolgotrajen, saj naj bi si pohodnik vzel kar poltretjo uro časa za vzpon in nekoliko manj za sestop. S slovenjegraške strani se je na Uršljo goro pametno povzpeti mimo Poštarskega doma, do koder pelje tudi cesta iz Raven na Koroškem in bližnjih Kotelj.
Od Podgorja pri slovenjegraškem letališču peljejo proti Uršlji gori do višine 1400 m označene krajevne in gozdne ceste (skozi dolino Suhodol in zaselek Plešivec). Do parkirišča v gozdu na tej višini je 23 km. Do vrha je še nekaj manj kot uro razmeroma udobnega vzpona, primernega tudi za otroke. Najprimernejša, čisto planinska pot pelje od Koče na Naravskih ledinah (1072 m) nad Kotljami oziroma Ivarčkim jezerom, do katere tudi pripelje avto; šteje dve uri hoje in 620 višinskih metrov zmernega vzpenjanja po severni strani gore.
A.K.
foto: Marko Feist