Večer, 16.03.2005, Narava, gore in ljudje: Plezanje po ledu je sicer v domeni alpinistov, vendar s spremstvom vodnika dostopno vsem ljubiteljem zime
Ledno plezanje je vse bolj priljubljeno med slovenskimi planinci
Užitek na zaledenelih slapovih
Plezanje po ledu je sicer v domeni alpinistov, vendar s spremstvom vodnika dostopno vsem ljubiteljem zime
Ko sneg pokrije gore ter mraz okuje v led potoke in tudi slapove, ki padajo čez strme stene in pobočja nad dolinami, takrat v gorskem svetu nenadoma nastane mir. Tišino zmotijo le redki, ki tudi v tem hladnem letnem času najdejo svoje izzive. Pri vzponih na vrhove nad dolinami potrebujemo kar precej gorniškega znanja ter izkušenj, pa še precej smo odvisni od razmer in vremena. Le kaj pa bi lahko počeli v kakšni zakotni alpski dolini? Prav gotovo vam tudi tam ne bo dolgčas, saj v zimskem času celo mnogi alpinisti svoje cilje izbirajo kar v dolini. Zaledeneli slapovi, kakor imenujemo zimske ledene umetnine narave, se ustvarijo ob nizkih temperaturah tam, kjer poleti teče voda. Nekateri so položni, nekateri bližje vertikali, nekatere pa krasijo kar velike ledene sveče s premerom tudi po nekaj metrov, ki so najslajši izziv za ljubitelje lednega plezanja. Seveda pa ledno plezanje ni dostopno le izkušenim plezalcem, ob izbiri primerne težavnosti in v spremstvu vodnika je to dostopno vsem ljubiteljem zime. Pravzaprav obstajata dva načina, da doživite vzpon v zaledenelem slapu. Lahko se vpišete v katero od plezalnih oziroma alpinističnih šol, ki jih organizirajo alpinistični odseki po Sloveniji, in se v času šolanja ter alpinističnega pripravništva naučite tovrstnih veščin ali pa enostavno najamete gorskega vodnika. Se pravi, da lahko doživite čare lednega plezanje tudi brez predhodnih izkušenj.
Ko se malo natančneje ozrete naokoli, na primer v Logarski dolini ali pod Prisojnikom ali Tamarju, boste ugotovili, da je povsod veliko ledu. Ledno plezanje je različnih težavnosti, pri nas ga ocenjujemo od I. do VII. težavnostne stopnje s plusi in minusi za bolj natančno oceno, za manj izkušene pa so primerni slapovi do III. stopnje. To pomeni, da naklonina ledu dosega naklonino med 60 in 70 stopinjami, kar tudi tistim, ki se še nikoli niso preizkusili v lednem plezanju, ob primernem varovanju ne dela kakšnih posebnih težav. Vendar pa boste potrebovali nekaj opreme, ki vas bo varovala pred padci in poškodbami ter vam sploh omogočila plezanje. Na prvem mestu so plezalni pas, čelada in primerna obleka, za ostalo (vrvi, vponke, ledni vijaki) bo poskrbel vodnik ali inštruktor plezanja. Plezati pa seveda ni mogoče brez derez in cepinov. Na primerne čevlje, ki naj bi imeli trden podplat, nataknemo dereze, ki nam s svojimi zobci omogočajo stopanje po ledu, v roke pa vzamemo cepina, ki predstavljata nekakšen podaljšek rok in nam omogočata, da se v ledu "prijemamo". Gibanje po ledeni steni je pravzaprav podobno gibanju v skali, le da moramo cepine zabijati v led, da primejo. Vodilni v navezi vselej za varovanje zavije v led posebne cevne kline z navojem na zunanji strani in luknjo na sredi. Za vodenje naveze je potrebno kar precej znanja, izkušenj ter seveda preplezanih metrov.
Nekateri zaledeneli slapovi v Logarski dolini so primernih težavnosti za neizkušene, ugodni pa tudi zaradi relativno preprostega dostopa. Na primer slap Palenk za hotelom Plesnik je le pet minut hoje oddaljen od parkirišča, do ostalih primernih slapov v bližini pa je tudi največ 15 minut hoje. Palenk je primeren zaradi tega, ker je sestavljen iz treh dokaj lahkih odsekov, lahko pa se preizkusite celo v vertikali. Zaradi pogostih vzponov so včasih narejene prave stopničke v ledu. 100 metrov plezanja predstavlja za navezo tri raztežaje, sestop pa je po gozdni poti ob slapu. Podoben ali pa še nekoliko lažji slap je Slap nad potjo, najdemo pa ga nad potjo, ki vodi iz Logarske doline proti Klemenči jami. Predstavlja ga en nekoliko strmejši skok in nato položna struga potoka, ki jo prekinjajo krajši skoki. Za začetnike sta primerna tudi dva slapa v soteski Savinje med Solčavo in Logarsko dolino oziroma blizu mostu takoj za gostiščem Firšt. Nad Savinjo je slap Kaskada, nad cesto pa Avtocesta, oba pa sta dokaj položna in tudi popolnoma neizkušenim ne bosta predstavljala težav. Led primernih težavnosti je tudi v slapovih potoka Ivovec v Logarski dolini. Takoj za penzionom Logarski kot krenemo levo po strugi in po 15 minutah pridemo do prvih slapov. Centralni slap je najlažji, sestavljen pa je iz dveh skokov, ki ju povezuje struga potoka. Če vas bodo torej omenjeni slapovi zadovoljili in si boste želeli še več tovrstnih užitkov, vas čaka v Logarski dolini še nekaj primernih, a nekoliko težjih: Sušica, Slap pod tunelom, Skriti slap, Raztočnik. Zelo lep je tudi Sinji slap pod Češko kočo nad Jezerskim, pa Slap nad votlino in Rastlinca v Tamarju, pa še veliko bi jih našli.
Tehnika plezanja temelji predvsem na stopanju s sprednjimi zobci derez ter zabijanju cepinov v led. Včasih smo veliko brcali z derezami, ker so bili zobci obrnjeni horizontalno in niso prav lahko prijeli, novejšo modeli pa imajo zobce obrnjene vertikalno, kar je veliko bolj ugodno. Najlažje je, če stopamo na razne izbokline in poličke v ledu, zobci derez pa so oblikovani tako, da kar sami zagrabijo. Cepini, ki so bili nekoč z ravnimi ročaji in enostavnimi okli, so se v zadnjem času precej zakrivljeni, ostro nazobčani okli pa so vse bolj podobni ptičjim kljunom. Tako nam ščitijo roke pred udarci v led. Verjetno najnapornejše je pri lednem plezanju zabijanje cepinov, vendar tudi to z izkušnjami postaja lažje. Predvsem je pomembno, da ne zabijamo cepinov previsoko, poleg tega je bolje nekoliko ob strani in ne nad glavo, saj nas lahko zadenejo kosi odlomljenega ledu. Kogar veseli zimska narava, ob rekreaciji pa bi se rad zabaval in doživel nekaj adrenalinskega, je ledno plezanje zanimiva izbira. Pogled navzdol med derezami, ko boste na zobcih derez in cepinov visoko pod vrhom slapu, je vselej veličasten. Ko udarite v led, se ledni kristali razpršijo naokoli, vsak premik vas vodi vse višje nad dolino. Takrat boste zagotovo pomislili, da si česa takšnega nikoli pred tem niti v sanjah niste predstavljali. Občutek zmagoslavja prežene začetniški strah in pogledi že iščejo naslednji cilj.
Informacije o lednem plezanju in možnostih za doživetje tovrstnih vzponov lahko najdete na številnih spletnih straneh, med drugim na http://www.gore-ljudje.net ali pa na strani gorskih vodnikov http://www.zdruzenje-gvs.si, na straneh raznih planinskih društev in alpinističnih odsekov, za interesente pa tudi po elektronski pošti bstrmina@yahoo.com. Če boste poskusili, boste zagotovo ugotovili, da led ne grize.
Boris Strmšek