Delo, 11.02.05 - Uroš Samec: Januarja so alpinisti v Julijcih opravili več dobrih ponovitev dolgih smeri,
šport
Alpinizem: slovenski plezalci ponovili zahtevne zimske smeri
V 16 urah čez Divjega lovca
Ljubljana – Januarja so alpinisti v Julijskih Alpah opravili več dobrih ponovitev dolgih smeri, preplezali pa so tudi zahtevno prvenstveno smer v Loški steni. V sredini prejšnjega meseca so Aleš Koželj, Gregor Kresal in Anže Marenče v dveh dneh preplezali novo smer v severni steni Bavha v Loški steni nad Koritnico. Dolg greben Loške stene pošilja v dolino strme, do 1300 m visoke stene, ki so alpinistom kot po meri za zahtevne zimske vzpone. Redke smeri v tej steni dopuščajo vzpon v enem samem dnevu.
Nova smer - Smer Divji lovec-Penzion Bavh je vrisana z rdečimi pikami. Foto Gregor Kresal
Tudi novo smer, ki so jo poimenovali Divji lovec–Penzion Bavh (V, 5, M6, A0), so preplezali po bivaku pred zgornjo tretjino smeri. V tisoč sto metrov visoki smeri so se varovali v samo osmih 60-metrskih raztežajih, polovico stene pa preplezali nenavezani ali pa so na vrvi plezali sočasno. Celotno smer so zmogli v 16 urah efektivnega plezanja in bili na vrhu ob 14. uri drugega dne. Prvi dan so plezali do noči in si uredili bivak v ogromni previsni luknji tik pod najtežjim delom stene. Skoraj vsa najtežavnejša mesta so zmogli s kombinirano tehniko plezanja, kjer je težavnost ob včasih ne najboljšem varovanju dosegla stopnjo M6, nekaj mest pa tudi z golimi rokami. V najtežjem raztežaju so naleteli na edino mesto, ki ga zaradi preslabega varovanja niso preplezali prosto. Brez varovanja so preplezali težave do M4 in naklonine do 75˚. Smer sledi lepim naravnim prehodom prek celotnega ostenja, desno od vpadnice vrha. Nova smer je daljša, a primerljiva z nekaterimi drugimi smermi v steni. Najtežja mesta v njej so po mnenju prvih plezalcev za odtenek težja kot v sosednji smeri Mali koritniški medved, ki je dan prej doživela šele drugo ponovitev. Po 20 urah so jo preplezali Tine Cuder, Andrej Erceg in Matej Mejovšek. V smeri, ki so jo preplezali prosto, so naleteli na dokaj slabe snežne razmere in težave do M6.
Teden dni prej so Aleš Koželj, Anže in Tine Marenče v 12 urah preplezali še zahtevno devetsto metrov visoko kombinacijo Uporniške smeri in Slapa v Kanjavcu nad dolino Zadnjice. Smeri, ki sta jo leta 1996 prva preplezala Marko Čar in Peter Mežnar, so ob malo slabših razmerah prisodili oceno IV+, 5, A1, M5.
Odlično bero smeri so začinili še z vzponom teden dni pozneje, ko se je trojici pridružil še Tomaž Humar. V steni Zadnjiškega Ozebnika so opravili prvo ponovitev smeri Vrnitev. Smer so pred 23 leti v dveh dneh prvi preplezali Pavel in Peter Podgornik ter Milan Velikonja in Dušan Rijavec. Takrat so smer, ki so jo plezali 13 ur in pol, ocenili s 4 v snegu in ledu ter V+ v skali. Zanimivo je, da so tako prvenstven vzpon in prvo ponovitev opravili v navezi štirih alpinistov. Tisoč metrov visoki smeri, ki je samevala skoraj četrt stoletja, so prvi ponavljalci prisodili oceno V,4, M7-.
Prvih sto metrov so preplezali po navpičnih travah in ruševju. V smeri se je nato nadaljevalo plezanje v snežnem žlebu, čez zahtevne skalne skoke, kamine, zagozden balvan in povezane snežne trakove, kjer so za kratek čas naleteli na odlične razmere. V najtežjem delu stene si je sledilo nekaj zahtevnih kombiniranih raztežajev. Ključ smeri je predstavljalo deset metrov gladke skale z oceno M7-, prvi plezalci pa so v precej boljših razmerah ta zahtevni skalni skok preplezali preko zaledenelega slapa. Po zadnjem, malo lažjem delu so po 11 urah plezanja smer zaključili na vrhu Zadnjiškega Ozebnika.
Tako so omenjeni alpinisti dokazali, da je mogoče ob dvigu ravni tehnike plezanja tudi v slabših snežnih razmerah preplezati zahtevne zimske smeri. Resnično lep seznam januarskih vzponov, posebej za najmlajšega med njimi, 24-letnega Anžeta Marenčeta, ki je zadnja leta postal gonilna sila zimskega alpinizma med mlajšo generacijo slovenskih alpinistov.
Uroš Samec