Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V visokogorje le z zimsko opremo

Delo, 12.07.04, Kronika - Peter Starič: Cepin in dereze! Letošnje razmere v visokogorju so izjemne.

Cepin in dereze

V visokogorje le z zimsko opremo


Ljubljana - Letošnje razmere v visokogorju so izjemne. Zaradi obilice snega, nadpovprečno hladnega vremena in dežja je v gorah nad 2000 metrov obležalo toliko snega, da takih razmer tudi starejši ljudje ne pomnijo. Zaradi dežja ali v toplih dneh se podnevi površina snega stali, ponoči pa zmrzne. Tako nastane - zlasti na severnih pobočjih in senčnih grapah - veliko ledu. Zato so za obisk visokih gora nujno potrebne dereze in cepin.

Opremo lahko kupimo tudi v naših športnih trgovinah, kar pred desetletji ni bilo mogoče. Številni planinci so začeli uporabljati pohodne palice, kar malo pomaga pri hoji po zaledenelih pobočjih, pri morebitnem zdrsu pa prav nič. Opozorila, kako se pri zdrsu zaustavimo s cepinom, so zelo koristna, žal pa le malo planincev uporablja to nadvse koristno orodje. Po drugi strani pa je sekanje stopinj v led zelo naporno delo, ki se mu lahko izognemo, če imamo na čevljih dereze. Pa tudi sicer je v takih razmerah hoja z derezami veliko varnejša in hitrejša. Zato letošnji obiskovalci gora ne bi smeli na pot brez cepina in derez. Tisti, ki se jim za to opremo zdi škoda denarja, naj upoštevajo. da stanejo reševanje v gorah, dolgotrajno zdravljenje težkih poškodb zaradi padcev ali celo morebitni pogreb veliko več.

Za začetnike, ki niso še nikoli uporabljali derez, bodo koristni tile nasveti: ko se prestopamo na strmem pobočju, mora dereza na obremenjenem čevlju nositi vso našo težo in še težo nahrbtnika. Zato je površna ali slaba pritrditev dereze na čevelj lahko usodna. Paziti moramo, da sta jermen ali trak za pritrditev dereze dovolj močna in nepoškodovana. Pri hoji z derezami stopamo malo bolj široko, da si z njimi ne strgamo hlač ali opraskamo meč. Kadar hodimo po sveže zapadlem snegu, se pod derezami rade nabirajo cokle snega, ki se jih znebimo tako, da brcnemo v prazno in odpadle bodo same. Če to ne pomaga, jih odstranimo s cepinom ali tako, da trknemo s čevljem ob skalo.

Včasih hodimo po terenu, kjer so sneg in skale. Če pokriva skalovje le kak centimeter novega snega, se utegne zgoditi, da nam dereza spodrsne. V takih razmerah moramo biti skrajno pazljivi in postavljamo noge tako, da ne moremo stopiti z derezo na drugo nogo, kajti to bi pomenilo takojšen konec ture. Na gorske reševalce bi taka nerodna samopoškodba gotovo naredila precej nenavaden vtis.

Peter Starič

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

13 komentarjev na članku "V visokogorje le z zimsko opremo"

Anže Čokl,

Ni kaj... strokovno napisan članek! Nasmejal sem se pa do solz. Odlično. Zanimivo - kaj dandanašnji mediji objavijo. Me zanima, če bo izkušeni avtor članka naslednjič pisal o kuhanju in kuharskih receptih...

Zdaj pa le v hribe, pa pazite, da si ne opraskate meč in bodite skrajno pazljivi, da se "samo-ne-poškodujete" saj bo to pomenilo takojšen konec ture! Avtogol.

LP


Vladimir Habjan,

Strinjam se z Janijem, da tako bedastega članka že dolgo ni bilo. Da se napisati preprost članek o varnosti tudi za planince, ki nimajo veliko izkušenj. Ta pa je brez glave in repa. Kar se tiče člankov v PV kot je bil tisti z Mangarta, smo na to temo objavili pismo bralca in odgovor uredništva aprila letos. Podobne pripombe so bile tudi na Prletov prispevek o njegovi poti na Brano z Jermance (9/2003). Odločitev o ne-objavi podobnih prispevkov ni lahka. Po mojem pa deluje tak članek tudi kot svarilo - kaj vse se ti lahko v gorah zgodi, pa čeprav si izkušen. Pa srečno na snežiščih z derezami!

Vladimir Habjan


Blaž Lesnik,

Članek ustvarja vtis, da je s primerno opremo mogoče rešiti vse težave, s katerimi se sreča (tudi neizkušen) gornik v visokogorju. Nekako takole se bere: Letošnje razmere so torej izjemne, vendar nič zato: pojdite v trgovino, kjer je k sreči danes že mogoče nabaviti tako cepin in dereze. Če pa naletite na težave pri uporabi derez (o uporabi cepina na srečo niti ni govora), pa vam bodo prišli prav nasveti o brcanju snega z njih, prenašanju teže ipd...

Ravno NAMEN članka je ZGREŠEN, saj avtor širšo javnost nagovarja k uporabi opreme, ki je mogoče še niti od blizu niso videli. Če bi bil članek namenjen usposobljenim gornikom, ki vsako zimo uporabljajo cepin in dereze, potem bi še nekako šlo - tisti del o uporabi derez bi pač sodil v rubriko šala dneva... No, ampak vemo, da se poleti obisk gora znatno poveča in se nanje odpravijo tudi popolnoma neizkušeni, ki morda vzamejo prebrano zares, se odpravijo v trgovino in potem - hop na Triglav. Drži pa, da bodo na koncu reševalci prvi, ki bodo poslušali zgodbe o tem, kaj se je zgodilo po upoštevanju nasvetov iz članka.


Matjaž Šerkezi,

"LE ČEVLJE SODI NAJ KOPITAR", mislim, da je to edina primerna pripomba na ta članek in da pove vse. Preveč je nepotrebnih nesreč zaradi neznanja z ravnanjem z opremo.

Lani sem imel možnost opazovati skupino ljudi, ki so uporabljali opremo iz katere se je vel vonj po trgovini in so brcali v prazno... in še sreča, da je ostalo samo pri opraskanih mečih. Štiri dni nazaj sem na poti s Kamniškega sedla na Planjavo srečal planinca, ki je pri 2 st. celzija in megli hodil v kratkih hlačah in majici z derezami in cepinom na nahrbtniku kljub temu, da je na poti še kar nekaj snega toliko, da jeklenica marsikje ni vidna. Bil je vsaj toliko pameten, da se je na moje priporočilo vrnil v kočo, saj sem ga drugače že videl tam nekje...

Čim manj takšnih člankov, pa če so še tako "poljudni", saj je to skoraj tako, kot če se bi jaz lotil pisanja "poljudnega" članka o padalstvu. Saj ni nevarno, greš v trgovino, kupiš padalo in skočiš, pol pa bo kar bo.

Lep dan želim;


Filip Vidmar,

Tole pa nekako res ni za časopis, kot je Delo. Bi rekel, da ni sploh za nikamor.


Filip Vidmar,

Malo predelan pregovor pravi "ne hvali Dela pred Večerom".

Dela seveda v tem primeru ne hvalim, (gorske) cvetke pa se najdejo tudi v Večeru:

- - - - - - -- - -

Datum: Sreda, 14. Julij 2004 - Stran: SLOVENIJA

(naslov) Približno toliko poškodb kot pri prejšnjem potresu

(sledi del članka)

Poškodovane planince so odpeljali v bolnico, umrli pa je bil danes še v mrliški vežici v Tolminu.

Ceste so sedaj očiščene, in kar pade nanje, odstranijo sproti. Priporočajo previdno vožnjo in upoštevanje navodil gasilcev in redarjev, ki so na terenu. Odsvetujejo pa vzpone na gore. Kdor najde tam koga, ki potrebuje pomoč, naj takoj pokliče GRS ali policijo.

- - - - - - -

No, zdaj pa še malo resno, kot je resno napisal svoj drugi prispevek tudi g. Bele. Morda se res ne bi spodobilo zanj, zato pa jaz dodajam še en nasvet: nabavite si njegovo knjigo Proti vrhovom, razen tega pa se udeležite še kakega tečaja o varni hoji v gore, ki ga prirejajo planinska društva. Omenjena knjiga je celo tako dobra in izčrpna, da služi za gradivo na alpinističnih šolah.

Seveda pa brez praktičnih navodil s strani izkušenega alpinista, oziroma brez tečaja pod vodstvom alipinističnega inštruktorja sama knjiga ne zadostuje. Tudi pravilne vožnje avtomobila se iz knjig ne moremo naučiti.

Lahko si ogledate: http://www.planid.org/B_t/2000/ProtiVrh.htm


Tomaž Topole,

Menim, da je bil avtorjev namen dobronameren - napisati prispevek za ljubitelje gora v poljudnem načinu, ki bi bil razumljiv kar največjemu številu ljudi.

Ne glede na poljudni način pisanja pa mu več strokovnosti nebi škodilo (če sam ni strokovnjak, bi lahko za mnenje vprašal).

Na splošno se s kritiziranjem ne strinjam, sploh na nizkem nivoju - pa ne mislim samo na ta prispevek oz. odzive. Kako bi namreč bilo, če bi za vsako nepoznavanje ali pomanjkanje znanja uporabili zasmehovanje - namesto razlage ali dopolnitve?!

Avtorju sem tudi predlagal, naj si odzive na svoj prispevek prebere.

LP


Velimir Baćko Bijelić,

Podpiram pogum g.Kobava da se je postavil po robu zaničljivim pripombam gospodov profi alpinistov.Obstajajo tudi navadni ljubitelji gora z pravice da s poljudnimi vsvekakor korektnimi nasveti (po svojih izkušnjah)pomagajo v tej zelo muhasti planinski sezoni.Ti planinci ne berejo planinske literature in je tudi nivo pisanja v Delu za mene sprejemljiv. Zanima me kdaj so nazadnje ti gospodje šli po normalni poti v hribe da malo vidijo probleme navadnih planincev(kateri so v večini) in če so pripravljeni z svojimi doktrinami pomagati v navadnih časopisih. To pišem v razmislek vsem pripombašem!


Ivan Kern,

a poj pa tale Petr nima prov, pa samo baše. Kako se pa pravilno opremimo?


Andrej Zorman,

Strinjam se s tem, da cepin in dereze niso odveč, so celo nujni del opreme, če smo namenjeni na turo, kjer lahko pričakujemo sneg in led (npr. Turski žleb,...), čeprav to pomeni vsaj 1 kg več v nahrbtniku...

Sicer je pa najbolj prisrčen stavek o "brcanju v prazno"!


Jani Bele,

Tako bedastega članka pa že dolgo časa ni bilo...

Jani


Jani Bele,

Tale "Petr ma sam pou prou". Ko piše o razmerah v gorah in potrebni opremi. Kar se tiče nasvetov o uporabi te opreme je pa nekaj naklobasal - samo da je malo naložil - zapolnil prostor za članek. O trakovih na derezah, ko stopamo na dereze s celo težo in še težo nahrbtnika, o coklah na derezah, ki se jih znebimo z brcanjem v zrak, o stopanju z derezami po lastnih nogah in nenavadnih vtisih reševalcev...

No, sedaj pa še malo resnosti. Iluzorno je pričakovati, da bodo ljudje, ki si niso nabavili, se naučili uporabljati te opreme in preiskušali svojega znanja pozimi v gorah, poleti kupovali cepin in dereze. Če se bo vseeno našel kdo, pa opreme sigurno ne bo znal uporabljati. In to je tisto, čemur pravim "korajža v nahrbtniku". Kajti ko bo prišel do področja, kjer bi drugače obrnil, si misli, saj imam s seboj opremo, grem naprej - opreme pa ne zna uporabljati.

V članku bi bilo vsekakor bolje, če bi napisal nekaj nasvetov, kot:

- na začetku poletne sezone izbirajmo poti, ki vodijo na vrhove po južnih pobočjih,

- poiščimo čim več informacij o stanju na poteh ( spletne strani PZS, nasveti prijateljev, oskrbnikov itd),

- če pridemo do snežišča, kjer bi se zdrs končal negotovo, raje obrnimo (če nimamo cepina in derez in znanja to uporabljati).

Anketa, ki smo jo izvadli pri GRS pozimi med obiskovalci gora, je potrdila opažanja o opremljenosti in znanju planincev. Samo 27% anketiranih je imelo s seboj cepin ( pozimi!), ampak kar 66% jih je izjavilo, da ga sicer znajo uporabljati. Na dodatno vprašanje, kako se zaustavljaš s cepinom, velika večina ni vedela odgovora.

Torej - lotavajmo se tur, ki smo jim dorasli.

Pozdrav Jani


Marjan Kobav,

Zelo se čudim vsem, ki so imeli pripombe na ta članek. Nivo njihovih pripomb je skrajno nizek, ker predvsem zasmehujejo avtorja članka in ne dojamejo njegovega namena.

Menim, da članek ni bil namenjen "pripombarjem", saj so oni taki strokovnjaki, da njim najverjetneje ni bil namenjen. Namenjen je bil predvsem tistim, ki niso dovolj usposobljeni za hojo v gorah, da razmislijo ali se naj podajo na neko turo oziroma, kaj morajo storiti, da se bodo s ture zdravi in celi vrnili domov.

Predvsem me preseneča g. Jani Bele s svojim zaničljivim komentarjem. Do sedaj sem njegovo knjigo prebiral po potrebi in iskal smisel tega, kar je hotel povedati in kar mi bo prišlo prav. Niti na misel mi ni prišlo, da bi v njej iskal morebitne puhlice. Me pa sedaj malo mika, da bi to naredil.

Sam sem hvaležen avtorju članka, da je to objavil sedaj (mogoče celo malo pozno), saj srečujem na svojih poteh vse preveč ljudi s pomnjkljivo opremo. Mogoče bo tak članek komu tudi vzbudil razmišljanje kako naj se odpravi v gore.

Kot zanimivost:

Nekaj številk nazaj je bil v Planinskem vestniku objavljen opis ture na Mangrt, v katerem eden od udeležencev jako ponosno opisuje kako so brez potrene opreme opravili svoj vzpon. Na srečo gore kaznujejo samo manjši del naših neumnosti. To omenjam zato, ker nisem zasledil nobenega komentarja na ta članek, pri čemer mislim, da ga uredništvo sploh ne bi smelo objaviti, saj slabi zgledi prevč vlečejo.

Zato še enkrat: spodbujajmo tiste, ki želijo svetovati, raje jih dopolnimo, nikakor se jim pa ne smemo posmehovati.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.