Razgledi - Borut Peršolja: Saverio D’Eredita, Tanja Menegalija, Jože Mihelič in Špela Novak: Kugyjeve gore: znameniti vzponi dr. Juliusa Kugyja v vzhodnih in zahodnih Julijskih Alpah
Krmin 2015: Informest, 55 strani, ISBN 978-961-6882-12-5, cena: brezplačen izvod
Knjigo sem brezplačno dobil v Triglavskem narodnem parku.
V slovenskih gorah in v slovenskem gorništvu brez Kugyja ne gre. Slej ko prej se srečamo z njim, z njegovim delom, z njegovo navzočnostjo, pa čeprav je umrl pred 71 leti. Kot da ni dovolj, da se človek vsakodnevno sooča z različnostjo, z nujnimi kompromisi glede lastnih načel in ravnanj, je bilo njegovo prepletanje kulturnega, vzgojnega, političnega, gospodarskega, športnega in splošnočloveškega zbliževanja sosednjih narodov kar dvakrat načeto z največjima svetovnima morijama. Lahko si samo predstavljamo, kako se je človek gorniških lepot počutil na jesen petinosemdeset let dolgega življenja, ko so se vsi njegovi življenjski ideali zdeli neuresničljivi, celo utopični?
Kugyjev poglobljen alpinističen odnos do gora in ljudi s »katerimi delim doživetja v gorah sem zgradil predvsem tako, da sem veliko in pogosto plezal – z mnogimi različnimi ljudmi na različnih lokacijah« presenetljivo podobno opišejo citirane besede zdajšnjega vrhunskega alpinističnega ustvarjalca Marka Prezlja. In prav ponotranjenju tega odnosa je namenjen vodnik v katerem so zbrani vzponi dr. Juliusa Kugyja »v vzhodnih in zahodnih Julijskih Alpah« (zakaj ne preprosto: v Julijskih Alpah?). V vodniku je opisanih 15 izletov, tur in smeri: Škrlatica, Triglav, Gamsova mati, Visoka Bela špica, Stenar, Kanin, Vevnica in Visoka Ponca, Bavški Grintavec, Trbiška Krniška Špica, Jalovec, Viš, Špik nad Policami, Prisank, Velika Martuljška Ponca in Drašca.
Če danes razvedni in taktični opisi v knjižni obliki niso več nenadomestljivi (ne nazadnje tudi format vodnika ni tak, da bi ga nosili s seboj), pa je bistveno sporočilo, o kateri tenkočutno uvodoma piše Jože Mihelič: »V ozračju, ki ga ustvarja njegovo pisanje, je vselej moč začutiti, da se je to, kar pripoveduje, v vsej pomembnosti lepoti, zares dogajalo.« Zato je stopati po Kugyjevih poteh in poteh njegovih predhodnikov velika odgovornost. Odgovornost zase, odgovornost do doživetja in odgovornost izpovedi, ki sledi. V tem je molk sicer nenadkriljiv, različni facebookovski, tviteraški in blogovski približki pa zgolj beležke, ki počasi brusijo značaj. Človeka in gore.
Kdo od številnih piscev člankov, zapisov, komentarjev, je današnji Kugy? Komu bo mogoče čez desetletja postaviti spomenik? In kje, v kateri na novo odkriti dolini? (Fotografija: Borut Peršolja)
Knjižni projekt, ki v obrnjenem tiskanem besedilu fizično združuje slovensko in italijansko izdajo (lepo pa bi bilo, če bi bila dodana tudi avstrijska različica), je nastal v Triglavskem narodnem parku v sodelovanju s partnerji evropskega projekta Julius – Raba in ovrednotenje kulturne dediščine ter skupna uporaba športne infrastrukture na čezmejnem območju od Julijskih Alp do Jadrana. V pretekli čas nas zamaknjeno prestavljajo predvsem črnobele fotografije (izstopa na primer sestop z Jalovca), pa tudi nekatera besedila v razdelku Poglobitev, saj je vloga vodnika, ki ga je prevedla Kristina Ličen, »tudi usmerjanje predvsem na spoštljivo obiskovanje gora in varovanje narave za prihodnje rodove.«
Izvodi vodnika Kugyjeve gore so brezplačno na voljo v informacijskih središčih Triglavskega narodnega parka, v digitalni obliki pa na svetovnem spletu.
Če je za to, da se odpravimo za Kugyjem, vedno pravi čas, pa je za branje njegovih del – večinoma v odličnem slovenskem prevodu – treba imeti tudi nekaj sreče. Kajti brati jih je treba v pravem trenutku. Kdaj je to, pa ve vsakdo, ki so mu gore in koraki do njih ljubi in neizbežni.