Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

V Žlebeh

Silvo Baznik: Mesec dni je minilo od zadnjega smučanja v gorah in zato sem se razveselil prijateljevega povabila na junijsko smučanje v Zahodnih Julijcih.

V oblačnem ranem jutru sva vozila proti Gorenjski. Kmalu je iz sivih oblakov pričelo deževati a kljub temu sva nadaljevala pot. Dež je prenehal šele pred Kranjsko Goro in z nekaj upanja po lepšem sva prestopila državno mejo in pred Trbižem zavila na cesto proti Jezerski dolini in se povzpela na sedlo V Žlebeh, kjer sva na spodnji postaji gondolske postaje pustila avto in se peš odpravila navzgor.

Po slabem polurnem pešačenju sva dosegla prvi sneg in smuči so romale na noge. Iz temnih oblakov je pričelo snežiti in tako sva dosegla plato oz. zgornjo postajo gondole pri koči Gilberti. Tu se odločiva za vzpon na sedlo Bela peč, saj vreme ni kazalo kakšne volje po izboljšanju. Sneg je času primeren, moker in umazan z nekaj novega belila. Prečiva pobočje, kjer je plaz odpeljal večino snega in je potrebno previdno stopati po tanki plasti snega, polnega kamenja. Na srečo sva kmalu na debelejši snežni podlagi pod sedlom. Namestiva srenače na smuči za manjše spodrsavanje. Strmina hitro narašča in potrebno je previdno stopanje navzgor. Ko doseževa sedlo, je snega veliko. Zidovi nekdanje karavlje so skoraj pod snegom, veter se zaganja in oblaki pretijo zato hitro pripraviva smuči za smuko in po kratkem postanku odsmučava navzdol. Tokrat greva nižje, da se izogneva pobočju s plazom in nad kočo narediva posvet. Ali greva nazaj v dolino ali še na Prevalo? Odločiva se še za en vzpon v upanju, da bo veter pregnal oblake. Še malce odsmučava navzdol in nato zopet kože na smuči in vzpon na Prevalo. Tu se prične jasniti in zato nadaljujeva še naprej do Škrbine pod Prestreljenikom, kjer zaključiva.

Nebo se jasni a veter ne pojenja. Hitro fotografiranje, malce časa nameniva okrepčilu in že sva na smučeh in smučava po odličnem snegu do Prevale. Od tu naprej sneg ni več idealen a z nekaj trdoživosti se da še lepo smučati v dolinico pod kočo Gilberti. Ne da se nama natakniti kož in zato počasi odrsava navzgor, kjer narediva še en odmor. Bolezen mi je pobrala nekaj moči in brez odmora pač ne gre. Ozirava se po gorah, ki vabijo a potrebno je iti v dolino. Smuka po snegu z veliko žlebovi je kar naporna.

Žal nižje zmanjka snega in smuči romajo še enkrat na nahrbtnik. Kaj hočeva, hoditi je treba do avta in sledi vožnja domov.

Silvo Baznik

 

 

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.