Išči

Arhiv

Poobjave gradiv z aktualnimi vsebinami, objave naših sodelavcev  ...

Objavljalci

Authors

Arhiv

Varnost v gorah

April 1998: Slovenske gore obišče letno preko miljon obiskovalcev. Z večjim obiskom raste tudi število nesreč.

REKREACIJA

Varnost v gorah


V gore hodimo zato, da bi tam živeli in ne umrli. Ta stavek je izrekel znani gornik Kugy že davno. Pred prihajajočo množično sezono v gorah ima ta misel veliko težo.

Slovenske gore obišče letno preko miljon obiskovalcev. Z večjim obiskom raste tudi število nesreč. Tako je bilo po podatkih slovenske Gorske reševalne službe (GRS) v letu 1997 število akcij, v katerih je GRS sodelovala, največje v zadnjih letih, kar 203. Najbolj zaskrbljujoč je trend rasti ponesrečenih, ki jih bilo 115. Največ nesreč se je zgodilo pri hoji po (markiranih) poteh, kar je razumljivo, saj je bilo teh obiskovalcev gora največ, narašča tudi število nesreč na brezpotjih. Največ nesreč se je zgodilo ob lepem vremenu. Največ ponesrečenih je bilo starih od 20 do 29 let, četrtina je bila ženskega spola, večinoma so bili Slovenci. Največ nesreč je bilo v visokogorju na nadmorski višini 1600 – 2000 m, poleti (septembra in avgusta), konec tedna, med 12 in 14 uro. Več kot polovica ponesrečenih je članov planinske organizacije. Že dolga leta prevladujeta kot poglavitna vzroka zdrs in padec, sledijo pa nepoznavanje terena, neprimerna obutev, telesna nepripravljenost, bolezen, neprimerna osebna in tehnična oprema, odlom ter duševna nepripravljenost. In še tipična nesreča: Nesreča se je zgodila na markirani poti v Julijskih Alpah, na nadmorski višini nekaj nad 2000 m. Ponesrečenec, Slovenec, je hodil v neorganizirani skupini prijateljev ali znancev, star je bil med dvajset in trideset let. Zaradi zdrsa si je poškodoval noge. 7 reševalcev iz gorenjskih oziroma primorskih postaj GRS je porabilo nekaj več kot 6 ur, da ga je spravilo v zdravniško oskrbo.


Vaja GRS na Snežniku. Foto: Boris Bertoncelj.

Eden od mnogih vzrokov nesreč v gorah predstavlja odtujenost od narave (in navade današnjega življenja). Planinstvo vse manj ostaja način življenja. Danes se izleti v gore praviloma končajo še isti dan, odmerjen čas za obisk gora postaja vse krajši, cilji vse bolj zahtevni, kar vse sili v večje tveganje. Zelo redko se npr. zgodi, da gornik opusti svoj cilj, pa čeprav mu grozi nevihta. Osrednja planinska organizacija Planinska zveza Slovenije (PZS) je vse od ustanovitve dalje usmerjena v vzgojo in izobraževanje ter preprečevanje nesreč. Množičnost zdaj ni več cilj PZS, pač pa želi množice obiskovalcev navdušiti za gorništvo kot način življenja. V letu 1996 je GRS izdala Gornikov svetovalec, drobno brezplačno knjižico, ki ima namen preprečevati gorske nesreče pri različnih obiskovalcih gora. Namenjena je dopustnikom, ki želijo spoznati in spoštovati gorsko naravo, gornikom, izletnikom, pohodnikom, smučarjem, deskarjem, ki bi radi neškodljivo uživali v gorskem svetu, šolarjem in učiteljem, ki pripravljajo šolske izlete. Dobimo ga lahko na PZS, planinskih društvih, nekaterih postojankah in postajah GRS. Vsebina je pregledna, vendar daje samo najnujnejše nasvete. V njem ni prepovedi. In kakšna je vsebina? Posamezne teme so obravnavane na dva načina, prvi je spoznavanje, drugi ukrepanje. Prva tema je zdrs (vzroki zanj in preprečevanje, tj. ustavljanje zdrsa), sledi vreme (osnovni napotki, hladna fronta, nevihta s strelo), mraz (veter), koža in sonce (opekline, snežna slepota), padajoče kamenje, višina, utopitev, izčrpanost, smučanje (pojav plašnic in magične privlačnosti), plaz (napihan in moker sneg, globinski srež, reševanje iz plazu), težave (bivak, prva pomoč), načrtovanje ture, oprema, v gore z otroki, zdravstveno tveganje (obremenitev sklepov ter srca in ožilja), na koncu pe je še nekaj naravovarstvenih napotkov.

Predlagamo vam, da si knjižico priskrbite, jo preberete in praktične napotke pri svoji gorniški aktivnosti tudi upoštevate. Knjižica vam ne more nadomestiti temeljne gorniške izobrazbe. Zato se lahko povežemo z Združenjem gorskih vodnikov, PZS, postajami GRS in planinskimi društvi, kjer bomo dobili vse potrebne podatke o šolanju gornikov za različne stopnje znanja. V gorski naravi se odločamo premišljeno, saj smo za svoje obnašanje in ukrepanje odgovorni sami. Gora mora omogočiti vsakomur, da najde tisto, kar išče, ne sme pa biti mesto za iskanje izgubljenih iluzij človeka. Izkušnje kažejo, da je varno gibanje odvisno predvsem od psihične in fizične pripravljenosti obiskovalca. Zato gore uživajmo, doživljajmo in se jih lotevajmo v skladu z njeno naravo, ki ne trpi potrošništva, naglice in podcenjevanja. Potem bomo lahko pritrdili zgornji Kugyjevi misli. Največ lahko naredimo za varno hojo v gore prav sami, pa bomo?


Sestop z vrha (Mrzla gora). Foto: V. H. Dodano iz arhiva.

Vladimir Habjan

Kategorije:
Novosti SLO Vse objave

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

ARHIV

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.