Franci Savenc 10.04.2012 07:29 2471 0

Velebitska degenija

Darko Mohar: Najlepše se stvari dogajajo neplanirano. Planinci PS Bazovica z Reke so se nenadoma izven letnega plana odločili, ...

... da obiščejo vinodolski kraj, oziroma okolico mesta Sibinj na sami meji med Primorsko-goransko in Ličko-senjsko županijo.
Tu je speljana deset kilometrov dolga Steza degenije, ena od sedmih planinskih in sprehajalnih poti crikveničke in vinodolske rivijere. Vse poti so skupno dolge čez 210 kilometrov. Autor jim je znani gornik iz teh krajev Vlado Savić, trenutno opskrbnik planinskega doma Vagabundina koliba pod Viševico. Speljane so po starih pastirskih ali vaških poteh, gozdnih cestah, sprehajališčih ali kar na divlje čez kraški drn in strn.

Steza degenije začne v mestecu Sibinj na jadranski magistrali in se v začetku polagoma vzpenja skozi Vodno drago do opuščene vasice Sušanj. Od vasice pelje naprej po gozdni cesti in malo pred vasico Bile nenadoma zavije skozi borov gozd na rob Tomiške drage. Zatem se počasi kot markirano brezpotje spušča ob robu drage in čez zelo zakrasela pobočja proti kampu Kozica na magistrali.

Presenečanja ob stezi so številna: izvir vode in šterna, velikanske vetrnice na Vrataruši, lepa, a mrtva vasica Sušanj, visoke stene in razgledi na Tomiško drago, veliko samoraslih belušov ob poti ter, v tem času srečanje z rascvetelo velebitsko degenijo (degenia velebitica).

Degenija je najbolj redka rastlina na Hrvaškem, endem ki ga lahko najdemo samo na treh mestih na Velebitu in tukaj v Kapeli nad Sibinjem.
Odkril jo je v začetku dvajsetega stoletja mađarski botanik Arpad Degen, determiniral jo je nekoliko pozneje avstrijski botanik August Edler von Hayek. Zaradi svojega simboličnega značaja za Hrvaško je prikazana na kovancu od 50 hrvaških lip. Raste na meliščih in skalah na sončnih in vročih pobočjih čez katere pihajo močni vetrovi.

Na koncu desetkilometrske poti polne prelepih doživetij sledi še eno presenečenje: namakanje nog v sicer konec marca izredno mrzli morski vodi. Utrujenost bo izginila, a lep dan ostal za večno vpisan v spomine.
Pa še nekaj: po burji in v vročih poletnih dnevih se ni priporočljivo sprehajanje po opisani poti.

Darko Mohar

...2012