Nikoli ne reci zadnjič.
Sredi dopoldneva se odpraviva iz mesta in pripeljeva na parkirišče Velike planine. Sprejme naju mrzel veter in topla oblačila pridejo nemudoma prav. Prve korake narediva po suhi cesti, a že za ovinkom stopiva na pomrzjen sneg in led.
Po cesti prideva nad Marijanine njive z lepim pogledom na Raduho, Rogatec, Lepenatko in Kranjsko reber, kjer na čevlje natakneva male in velike dereze, saj izkušnja izpred nekaj dni terja varno hojo po pomrzjenem snegu kolovoza. Prehitiva dvojico, ki se trudi iti brez derez in že sva pri vodohramu, kjer se pridruži pot skozi gozd. Nad robom kolovoza naju razveselijo prvi cvetovi črnega teloha, ko stopiva na Gojško planino in izogibajoč se tokrat kopninah po snegu, hodiva med bajtami planine na njen razglednik, Bukovec.
Vrh postreže z lepim razgledom na Veliki stan z Gradiščem kot na verigo vrhov Kamniško-Savinjskih Alp in za sladico še vedno z vetrom.
Kljub temu si privoščiva nekaj dobrot in vroč čaj, nato pa stopiva po kopnem vrhu na zasneženo pobočje in sestopiva v dolino pod Dovja griča, od koder se povzpneva v pravem zimskem okolju na rob Velikega stanu. Razgledi so odlični in zato se odločiva še za vzpon na Gradišče.
Na poti nanj v daljavi ugledava jadralnega padalca, ki izkorišča termiko in varno jadra, se vzpenja in spušča visoko nad robom planine in ko stopiva na ravnico, greva najprej na vrh ob zgornji postaji sedežnice, kjer pogledava snežne razmere na smučišču, se pomudiva s pogledom na čudovitih bajtah Zelenega roba in Na jamah ter preko vzpetin planine na gore. Spustiva se z vrha in greva preko ravnice na južno pobočje Gradišča, kjer narediva premor s pogledom na Veliki stan in na drugega padalca nad dolino Kamniške Bistrice.
Svoje potovanje po Veliki planini nadaljujeva po trdem snegu, se spustiva med bajte in po poti pod kapelico Marije Snežne hodiva še vedno z derezami proti Domžalskemu domu ter se kar nekajkrat ustaviva in občudujeva zimsko idilo na planini. Pri domu je nekaj pohodnikov, midva pa greva dalje in se spustiva na golo pobočje nad kočami, kjer cveti črni teloh. Pot nadaljujeva mimo table, ki opozarja na kamnita vrata, dve špičasti skali v dolinici pod Jarškim domom, ki ju uzreva po nekaj korakih. Narediva nekaj fotografij in po sledeh snežnih sani prideva na rob Male planine, se še enkrat ozreva na prelepo planino in oddideva z robu.
Z derezami nimava problema zaradi poledenelosti in hitro prideva nazaj na Gojško planino, kjer zaključiva krožno pot po planoti. Po kolovozu greva do vodohrama, kjer pospravim dereze in stopiva v gozd. Pot skozi gozd ima poledenele odseke, ki jih hči z derezicami hitro prehodi, medtem ko sam uberem pot ob robu brez ledu. Spustiva se na Sončna griča in mimo bajt nazaj na cesto in do parkirišča, kjer tudi male derezice gredo s čevljev.
Pospraviva pohodno opremo in se odpeljeva s sončne planine. Lepo je bilo in še lepše bo, ko bodo zacveteli žafrani in drugo cvetje. Še prideva.