Borut Svoljšak: Pretekli vikend (3. in 4. julija) smo odkrivali lepote Trente in reke Soče kajti potekal je že drugi alpski vikend, ki so mu tokrat pripadale poletne aktivnosti.
Soteskanje, športno plezanje in gorništvo so bile rdeča nit našega druženja v Trenti.
Skupno šestnajst udeležencev in vodniki smo se na sončno soboto pripeljali v ta skriti prelep konec Slovenije. Kmalu nas je čakala akcija. Ena skupina je odšla v sotesko Fratarico. Za vse tiste, ki tam še niste bili je treba povedati, da je ta doživetje soteskanja v Fratarici nekaj posebnega. Čeprav se nivo vode v tolmunih nesprestano menja, se da še v marsikateri bazen pripeljati z dovolj visoko hitrostjo in se »poslajdati«. Prvi del soteskanja v Fratarici je nekakšno ogrevanje za veliki slap Parabola, kjer nas je čakal skoraj petdest metrski spust ob vrvi in vodi. Ko stojiš na vrhu Parabole imaš občutek, da je vse skupaj še veliko višje, zato vsak ki se spusti čez ta slap dobesedno zmaga. Polni vtisov smo se po soteskanju v Fratarici podali na kratek odmor v kamp, ker nas je popoldne čakalo plezanje v plezališču Trenta.
Druga skupina se je podala v naše prelepe gore v okolici Vršiča. Cilj je bil Mala Mojstrovka po zavarovani Hanzovi poti. Vzpon po ferati je ob družbi gorskega vodnika in popolne opreme (plezalni pas, samovarovalni komplet, čelada) prav prijetna izkušnja. Nekateri so prvič prestopili mejo 2000 metrov, nekateri so morali ob odprtih prehodih zajeti sapo, nekateri pa so bili že izkušeni gorniki vajeni takih poti, prav vse pa so razvajali pogledi na zahodni del Julijski Alp.
Vsi skupaj smo sobotno popoldne preživeli v družbi osla na in ob balvanih v plezališču Trenta. Kdor ni plezal se je lahko zleknil na travo, ki je sama po sebi klicala po lenarjenju. Preizkusili smo se v plezanju lažjih, nekateri pa tudi težjih smeri. Družbo nam je ves čas delal osel, ki je po naših nahrbtnikih iskal plačilo za uporabo njegovih travnikov, a mislim, da plačila ni dobil. Vsi smo se povzpeli do vrha vsaj ene smeri in spoznali občutek v rokah, ki mu plezalci pravijo »kako me je navilo«.
Dan se je zaključil v kampu Korita ob večernem pikniku. Razvajali smo se ob mesnih in zelenjavnih jedeh, piko na i pa so pristavile palačinke s čokoladnim prelivom. Matjaž iz Promontane nam je tako kot na zimskem alpskem vikendu tudi tokrat predstavil opremo, ki jo potrebujemo v gorah, pa naj bomo plezalci, alpinisti ali pohodniki. Ko se je stemnilo smo imeli večerno predavanje tokrat s premičnim platnom (kombi). Peter Jeromel nam je predstavil najlepše ferate po Dolomitih, sledila sta še film o slovenskih kanjonih in kanjonih na Korziki. Druženje smo zaključili z žrebanjem nagrad. Nekdo se je razveselil bona za soteskanje v kanjonu Grmečica, drug plezalnega tečaja,…
Utrujeni od dneva, ki smo ga preživeli »na polno« in polni vtisov smo se odpravili spat. Drugi dan nas je čakala menjava skupin. Tako so tisti ki so bili v gorah odšli v sotesko in obratno. Na koncu smo vsi skupaj ugotovili, da smo se imeli lepo in da smo spoznali veliko zanimivih ljudi in aktivnosti. Polni vtisov smo se odpravili domov z željo, da se spet vidimo na zimskem alpskem vikendu, ki bo kot vse kaže postal tradicionalen.
Za pomoč na Alpskem vikendu se zahvaljujemo Poloni, Viti, Petru, Denu in vsem, ki so pripomogli, da smo preživeli nepozaben vikend v osrčju naših gora.
Se vidimo naslednje leto.
Borut Svoljšak