Večer, 03.10.06, Slovenija: Letos so slovenske gore zahtevale že 21 življenj
Večer, sreda, torek, 3. Oktober 2006
Slovenija
Lani se je v slovenskih gorah zgodilo 232 nesreč, zahtevale so 33 življenj
Vinjeni sami plačajo helikoptersko reševanje
Letos so slovenske gore zahtevale že 21 življenj - Gorski reševalci so do konca julija posredovali 171-krat - Najpogostejša vzroka sta padec in zdrs - Člani Planinske zveze Slovenije so zavarovani
Sredi poletja sta se dve dekleti podali med kamniške vršace. V gorah naj bi bili preživeli prijetne trenutke in se v dolino vrnili z lepimi vtisi. Živi in zdravi. Na žalost se je živa v dolino vrnila le ena od njiju. Za drugo je bil obisk gora usoden. Padca namreč ni preživela. Dekleti sta bili dve od treh milijonov ljudi, kolikor jih letno obišče slovenske gore. Mnogi se v gore podajo premišljeno in dobro pripravljeni, med obiskovalci gora pa je tudi veliko takih, ki precenjujejo svoje sposobnosti in se v visokogorje odpravijo z neprimerno obutvijo in s pomanjkljivo opremo. Nekateri med njimi so nato zajeti v žalostni statistiki gorskih nesreč.
Lani se je v slovenskih gorah zgodilo 232 nesreč in gore so zahtevale 33 življenj. Letos jih je bilo v prvih osmih mesecih že 204, življenje pa je izgubilo 21 obiskovalcev gora. Gorski reševalci so do konca julija posredovali 171-krat, lani 114-krat, od tega samo julija 71-krat. Največ nesreč je bilo v bohinjski, kamniški in tolminski občini. Po podatkih Gorske reševalne službe so najpogostejši vzroki za nesreče v gorah zdrsi na snežišču in brezpotju, padci, nepoznavanje terena, telesna izčrpanost, bolezen (predvsem odpoved srca), neprimerna opremljenost in padajoče kamenje. "Statistika gorskih nesreč ni spodbudna in kaže med drugim tudi na to, da se ljudje v visokogorje še vedno odpravljajo povsem nepripravljeni, brez prave opreme in obutve, pogosto slabo poznajo tudi pot. Za bližnji hrib morda res zadoščajo športni copati, v visokogorju pa brez kakovostnih planinskih čevljev z grobim podplatom nimamo kaj iskati. Vedeti moramo, kam gremo, in poznati pot, med obvezno opremo spadajo tudi čelada, rokavice, primerna oblačila, dobra očala, za led obvezno cepin in dereze, za svojo varnost pa poskrbimo tudi z vpisovanjem v vpisne knjige in s tem, da s seboj vzamemo telefon," je povedal Franc Ekar, predsednik Planinske zveze Slovenije (PZS), in poudaril, da ima tako kot vsak šport tudi hoja v gore svoja pravila in zakonitosti. Na voljo je veliko strokovne literature o varni hoji v gore, poleg tega ima PZS brezplačne vodnike za vodenje v gorah, ki začetnike seznanijo z osnovnim znanjem varne hoje v gore.
Za obisk slovenskih gora ni treba plačati nikakršne takse in večina obiskovalcev tudi ne poskrbi za nezgodno zavarovanje. Izjema so člani PZS, ta čas jih je okoli 55.000, ki so zavarovani za primer reševanja v gorah. "Zavarovano imamo reševanje do 5000 evrov, naši člani pa so zavarovani za najnujnejše primere. Večina ljudi še vedno misli, da tega ne potrebuje, vendar nesreča ne počiva in človek nikoli ne ve, kdaj se to lahko zgodi njemu, vedeti pa moramo, da so helikopterska reševanja zelo draga. Pri nas stroške reševanja v gorah, če je uporabljen helikopter in če njegovo uporabo odredi zdravnik, plača Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, če v reševalni akciji ni zdravnika, stroške naleta helikopterja plača ministrstvo, ki je lastnik helikopterja, če pa v reševalni akciji sodelujejo policisti in pripadniki Slovenske vojske, stroške za njihovo delovanje krije ministrstvo za notranje zadeve oziroma ministrstvo za obrambo. Delo zdravnika, če gre za zdravnika reševalca, ki izvaja v dogovorjenem času dežurstvo na letališču Brnik, je plačano, sicer pa reševalci delujejo kot prostovoljci," je pojasnil Ekar. Tehnična ura helikopterskega posredovanja stane okoli 450.000 tolarjev, temu moramo dodati še plačilo zdravnika in uporabo preostale opreme. Kot je dejal Ekar, stroški helikopterskega reševanja ponesrečenca v gorah hitro narastejo do dva milijona tolarjev ali več. In če znesek pomnožimo s številom posredovanj v enem letu, so številke vrtoglavo visoke.
Vendar v vseh primerih tako reševanje za ponesrečenca vendarle ni brezplačno. Zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami v 118. členu določa, da mora fizična ali pravna oseba, ki je ogroženost povzročila namenoma ali iz velike malomarnosti, sama plačati stroške reševanja. V zadnjih desetih letih je bilo med več kot 2800 reševanji takih primerov le sedem. Ali povedano drugače: če pokličete na številko 112 in zaprosite za pomoč, potem pa reševalci med helikopterskim reševanjem ugotovijo, da ste bili vinjeni, boste morali stroške reševanja plačati iz lastnega žepa. In enako se bo zgodilo, če boste v gorah zašli v težave zaradi lastne malomarnosti. "Z vidika ogroženih oziroma prizadetih je reševanje v gorah pri nas še vedno brezplačno, zato niso utemeljene in z dejstvi podkrepljene nekatere trditve, da obiskovalci gora ne upajo klicati na pomoč, ker se bojijo, da jim bodo zaračunali stroške pomoči. In ni bojazni, da ne bi nujne pomoči nudili vsem, ki bodo za njo zaprosili," je v pojasnilu zapisal Miran Bogataj, sekretar Uprave RS za zaščito in reševanje. Slovenci imamo srečo tudi z dobro razvejeno mrežo GRS, v kateri je okoli 800 gorskih reševalcev, od tega jih je na interventnih seznamih blizu 300. "Mnogi, ki se podajajo v gore, hodijo po brezpotjih, kjer je veliko zdrsov. Precenjevanje lastnih sposobnosti je v gorah lahko usodno. V prihodnje bomo Slovenci verjetno morali sprejeti evropske standarde tudi pri hoji in reševanju v gorah ter poskrbeti za ustrezno zavarovanje v primeru nesreče," je še dodal Ekar.
Renata Škrjanc