Urednik Gore-Ljudje 05.07.2021 18:42 1835 0

Visoki Rokav

UjemiTrenutek.eu: ... in Škrlatica

Uh. Spet bo kratka noč. Zmenjeni smo ob treh. David, Maja, Gregi, Martin, Robi in Vlado. Družba je spet tista najbolj luštna, naša smer pa Julijske Alpe.

Okoli pol petih štartamo iz Poldovga Rovta proti Šplevti – čez Brinje. Dan se ravno prebuja, ob vznožju vrhov se nabirajo meglice. Ob pogovoru tisti dve uri hitro mineta in kmalu nas poleg sončka pozdravijo še ovčke. Pot do sem je brez posebnosti, breg pač 🤷‍♀️ Malo pavze in šibamo naprej proti rokavskemu ozebniku. Sneg je še precej trd tako da so dereze in (vsaj) en cepin obvezna oprema. Kar hitro se vzpenjamo – ozebnik je v resnici krajši kot zgleda na daleč 😁 Na škrbini snamemo dereze, nadanemo pas in že smo pripravljeni na vzpon. Pred nami je sicer že ena naveza zato gre vse skupaj počasneje. Pri začetnem skoku smo sicer napeljali vrv – če bi jo kdo potreboval, v nasprotnem primeru pa je bila že pripravljena za abzajl za nazaj. Pot je precej krušljiva, zato je potrebna dodatna pazljivost in pa seveda treba je vedeti kam iti oz. Kje so prehodi do vrha. Hitro se namreč lahko zaplezaš. Edino kar nas malo heca je vreme. Iz strani Šplevte se hitro dviguje megla in prešine me, da bom morda spet videla vrh bolj kot ne v megli. No, očitno je namenjeno drugače saj se nam zgoraj odpre razgled proti Škrlatici in Triglavu. Noro lepo. Vsi pa seveda izjemno veseli, da stojimo tukaj. Visoki Rokav je z 2646 mnm peta najvišja gora v Sloveniji in hkrati najvišja slovenska gora, na katero ni označene poti.
Pomalicamo in malo počakamo, da se ne bomo s tisto drugo navezo srečevali na kakšnih ozkih prehodih, nato pa se spustimo nazaj proti škrbini. Še bolj previdno kot navzgor saj je grušča ogromno, pod nogami pa stalno malo spodrsava. Slabe pol ure in dva abzajla kasneje smo dol. Joj kako luštno 😍

No, glede na to da je ura šele 10, vreme pa kot narisano, je seveda prezgodaj, da bi šli domov 🙈 Jaz, Maja, Gregi, Robi in Vlado se odločimo za Škrlatico, David in Martin pa morata “nekaj preveriti” pri Spodnjem Rokavu. Skupaj se spustimo v Kotel – verjetno najlažji spust je abzajl (sidrišče je že narejeno) ampak mi se vseeno odločimo za plezanje, ki gre sicer malenkst počasneje, ampak gre. V Kotlu pa se potem ločimo. Mi v desno, David in Martin pa v levo. Povzpnemo se po nemarkirani poti proti rami Škrlatice. Za pomoč so tudi možiclji ampak prehode do gor je enostavno iskati. Po dobre pol ure smo na rami in 15 min kasneje na Škrlatici. Škrlatica (nekdaj imenovana Suhi plaz je gora v Julijskih Alpah, ki je z 2740 metri druga najvišja v Sloveniji. Gor obvezna skupna fotka nato pa je čas, da se spustimo proti dolini. Pot navzdol je brez posebnosti – v resnici vsi že sanjamo, da se iz gojzarjev preobujemo v šlape in eno mrzlo pijačo.

UJEMITRENUTEK, 04.07.2021
Visoki Rokav in Skrlatica