Večer, Potovanja - Jože Praprotnik: Za letošnjo pomlad niso značilne zgolj visoke dnevne temperature, ki nas silijo v senco ali k vodi, pač pa tudi obilna vodnatost, saj je še mnogo snega obležalo po kotanjah in na plaziščih sredogorja.
To pa je dobro kar najbolj izkoristiti na primorski, če smo nekoliko bolj natančni, na zgornjesoški strani naše dežele. Največ obiskovalcev slikovite gorske dežele na južni strani Vršiča se zadovolji z gledanjem sinjemodre Soče, ki se razpenjena prebija skozi ozka korita, nekateri se spravijo v kajake, drugi bolj organizirano, a podrejeno v rafte, svobodnjaki pa raje zajahajo kolo ali si oprtajo nahrbtnik in hajd v gore. Mnogo manj je takšnih, ki raziskujejo stranske doline, v katerih - gledano po Soči navzdol - si z levih pobočij v številnih slapovih utirajo pot potoki. Na krožni poti po dolini Vrsnice (če se peljemo z Vršiča navzdol, pred vasjo Soča zavijemo levo čez most preko slovitih majhnih korit ter kar tam nekje parkiramo, nadaljujemo še kakšnih deset minut po cesti v desno, potem je po pešpoti do kapelice Marije Snežne visoko gori v stenah pod Vasjo na skali kakšno dobro uro hoda, nato pa krožno po cesti navzdol) bi prav zdaj občudovali številne slapove, ki grmijo preko sten v dolino in se zlivajo v eno samo bučečo reko Vrsnico, ki si tik pred izlivom v Sočo utre pot skozi prav divjo tesen. No, te hoje sploh ne bi bilo malo, kar za en lep slikovit potep.
Vodni park potoka Šunika, kamor vas pravzaprav vabim, pa leži v dolini Lepeni. Na kartah boste sicer našli napisano Šumnik, kar pa je narobe. Mimogrede, ko sem se enkrat enemu domačinu v vasi Dovje poskusil prikupiti in se malo pohvaliti, da sem hodil po brezpotjih Kurjekov (kar zahtevno) na Gubno in naprej na Kepo, sem slišal tele besede: "Kakšno Gubno?! Presnet Lublančan, Gbn se reče!!!" Pa sploh nisem kakšen morostar, ampak se prištevam med Gorenjce. Zakaj vam to pripovedujem? Zato, ker je treba ohranjati in negovati krajevna imena takšna, kot jih rabijo domačini. In s tem Šunikom je ista pesem. Domačini, Trentarji pravijo, da čebele šunijo, ne šumijo, brenčijo, kot pravimo mi, zato so tudi tisti potok slapov poimenovali Šunik. Pa naj tako tudi ostane. Ko pustimo za sabo dolgo vas Sočo, bomo kmalu opazili na levi strani visoka korita ter most čez in napis Lepena. Poglede na korita in kajakaše v njih prihranimo za kasneje, mi se kar lepo peljimo nekaj kilometrov v imenovano dolino, da bomo nekako na sredi doline opazili na desni strani parkirni prostor in tablo z opisom vodnega parka. Res slikovit, urejen park z mostički in slapovi je to. Tudi klopce za počitek in ogledovanje bomo našli. Svetujem, da zgoraj nadaljujete desno in po kolovozu navzgor sicer proč iz vodnega parka vse do koče Klementa Juga v zatrepu doline Lepene (kjer tudi šumijo številni slapovi, od koder se planinci podajajo gor h Krnskim jezerom), drugo stran vodnega parka pa potem obhodite ob vrnitvi. Za ogled vodnega parka boste porabili zgolj slabo uro s fotografiranjem, če pa boste skočili še gor do Klementa Juga, bo to že ena takšna manjša tura za nekaj ur, seveda če se vam ne bo mudilo v mestni, cestni ali dolinski šunder.
Jože Praprotnik