Slovenske novice - Drago Medved: Sprehod po Kranjski Gori in njeni čudoviti okolici vam bo odprl oči v mnogo pogledih.
Slovenija jo pozna po Vitrancu in kot vrata do Tamarja, kamor hodimo Slovenci pod Ponce občudovat naše in tuje orle, kako letijo pod nebom. Toda Kranjska Gora ni samo zimska turistična meka, temveč ponuja tudi v drugih letnih časih zanimive vsebine, ki jih je vredno videti.
Že na poti lahko na Dovjem, tik ob glavni cesti, pozdravimo kip župnika Jakoba Aljaža, ki je Slovencem »priskrbel« Triglav kot slovensko goro in še stolp je postavil na vrh svetilniku slovenstva. Pred vstopom v Mojstrano se za hip pomudite ob cerkvi ob cesti, posvečeni sv. Klemenu. Sveta brata Ciril in Metod sta šla leta 860 kot oznanjevalca evangelija k mongolskemu plemenu Hazarov med polotokom Krimom, Uralom in Kaspijskim morjem. Na Krimu sta našla relikvije papeža sv. Klemena, ki je tam umrl proti koncu 1. stoletja. Vzela sta jih na Moravsko, kamor sta kot blagovestnika Slovanov prišla leta 863. Ko sta v drugi polovici 867. šla v Rim, da bi papež odobril slovansko bogoslužje in ustanovil samostojno slovansko cerkveno pokrajino, sta relikvije nesla s seboj, zato sta bila sprejeta zelo slovesno. Nekateri domnevajo, da cerkve, posvečene sv. Klemenu v ljubljanski nadškofiji, zaznamujejo pot, po kateri sta šla sveta brata, ko sta skozi naše kraje potovala v Rim. To je zlasti verjetno za cerkev sv. Klemena v Mojstrani v župniji Dovje.
Malo naprej od cerkve ob vstopu v vas je ob cesti Španova hiša, ki stoji nasproti smučišča na začetku Mojstrane. Danes kaže le še bežne sledi mogočne kmetije.
Slovenski planinski muzej
Po ustnem izročilu je bila Španova hiša prva v Mojstrani. Hišno ime Špan izhaja iz besede župan in kaže na pomembno funkcijo gospodarjev. Hiša je bila ena najpremožnejših v vasi. Poslikave na njej (šivani vogali, ornamenti in sončna ura) so iz baroka, iz leta 1747.
Še naprej proti središču vasi je ob cesti lepa Šmercova hiša. Bila je del znane in ugledne turistične gostilne. V drugi polovici 19. stoletja je bil Jurij Skumavec Šmerc, lastnik gostilne, eden prvih mojstranskih gorskih vodnikov. Eden najbolj znanih gostov je bil Julius Kugy, vanjo pa so zahajali tudi ugledni ljudje iz Avstrije, Nemčije in Italije. Tu naj bi Rudolf Baumbach napisal znano Pripovedko o Zlatorogu. Prelepe freske sv. Florjana, Višarske Marije in Mihaela – zavetnika dovške cerkve – dajejo hiši poseben čar in vrednost. Freske so označevale gostilne s prenočišči, ki so vodile po Zgornjesavski dolini na Svete Višarje.
Pot skozi Mojstrano vas bo pripeljala do Slovenskega planinskega muzeja, imeli boste kaj videti, vzemite si čas. Pred njim je pri hiši še posebno urejen vrt z imeni olimpijcev, ki so povezani z Mojstrano. Bogata zbirka predmetov s pestro zgodovinsko pripovedjo, raznolikost fotografskega in arhivskega gradiva ter obsežna strokovna knjižnica ponujajo obiskovalcu vpogled v množičnost in pomembnost planinske dejavnosti v slovenskem prostoru.
V Kranjski Gori je Liznjekova hiša ena od biserov stare arhitekture in deluje kot muzej. Bila je bogat gruntarski dom ob nekdanji glavni vaški poti. Mogočna kmečka zgradba, kjer je bila nekaj časa tudi gostilna, je bila zgrajena v drugi polovici 17. stoletja in kaže značilnosti kmečkega baroka iz 18. stoletja in z začetka 19. Danes je prototip pristne slovenske alpske hiše. Ob njej je veliko gospodarsko poslopje z letnico 1781. Hišo krasijo poslikave na fasadi, kamnit polkrožni portal in leseni gank (balkon). V zidanem pritličju so črna kuhinja, veža, vežna in hišna kamra ter hiša z lesenim stropom, izrezljano rozeto in letnico 1781 na nosilnem tramu. Na prostornem podstrešju sta dva štibla – leseni kamri, v čevdru pa so bili kleti in hlev. V kletnih prostorih Liznjekove hiše sta stalna razstava o življenju in delu mladinskega pisatelja Josipa Vandota (1884–1944) ter priložnostna galerija. Sprehod po Kranjski Gori vam bo odprl oči v mnogo pogledih. Sprehod do jezera Jasna bo odkril smer proti Vršiču, nekaj kilometrov naprej lahko obiščete Rusko kapelico, enkraten spomenik dela naše zgodovine, in še s pogledom pobožate ajdovsko deklico v steni Prisanka.
Drago Medved