Franci Savenc 19.12.2010 06:28 868 0

Vremenski kotiček - 19.12.10

Nedeljski dnevnik: Na pragu zime

Letošnje leto si bomo verjetno zapomnili po obilici padavin in obsežnih poplavah. Poplave so nas presenetile kar dvakrat: prvič v mesecu septembru, nato pa tam okoli Miklavža. Imeli smo torej tudi tako imenovane Miklavževe poplave, ki niso redkost, zato se je to ime zanje ohranilo do današnjih dni. Znane so tudi poplave tam okoli novega leta, vendar slednje niso dobile posebnega imena. Poplave so za nami, zato pozabimo nanje. Sedaj smo namreč že dobesedno na pragu letošnje koledarske zime.

V torek, 21. decembra, bo popoln sončev mrk, zima pa se bo začela naslednji dan, 22. decembra, dobre pol ure po polnoči. Ta dogodek astronomi imenujejo zimski sončni obrat ali zimski solsticij. Na ta dan je sonce nizko nad obzorjem in je za 23 ločnih stopinj in pol pod nebesnim ekvatorjem. Nebesni ekvator je pri nas nad obzorjem 46 ločnih stopinj visoko. Na ta dan je južni tečaj naše zemlje obrnjen proti soncu in torej osvetljen, severnega tečaja sonce ne osvetljuje in je v temi, medtem ko na južnem tečaju sonce sploh ne zaide. Pri nas bo zima, na južni polobli pa poletje. Čez nekaj dni, natančneje 3. januarja, bomo najbliže našemu očaku. To je točka, ki se imenuje perihelij. Mimo njebomo drveli s hitrostjo 30,3 kilometra na sekundo, torej 109.080 kilometrov na uro.

Pričakovali bi, da naj bi nam bilo ob največji bližini sonca tudi najbolj toplo, vendar ni tako. Bližina sonca nam prav nič ne pomeni, kajti hladne dneve nam prinašajo sončni žarki, ki padajo poševno na našo zemljepisno širino. Kljub večji oddaljenosti od sonca nam je poleti toplo, ker padajo sončni žarki na našo površino bolj strmo, saj je sonce nad nebesnim ekvatorjem.

Če zaupamo staremu slovenskemu pregovoru, potem bi si morali želeti hladne božične dni. Pregovor namreč pravi: » Če o božiču led visi raz veje, se velika noč vsa v cvetju smeje.«

19.12.2010