Boris Štupar 03.06.2009 07:29 2860 0

Vršič v zimi 08/09

Dušan Polajnar: Opazovanje snežnih in lavinskih razmer na območju prelaza.

V zimi 2008/2009 so člani GRS Mojstrana sklenili pogodbo z Agencijo RS za okolje (ARSO) o opravljanju terenskih ogledov snežnih in lavinskih razmer na področju prelaza Vršič.
Namen ogledov je bil sistematično vsakih 14 dni narediti prerez snežne odeje in ugotoviti drsnost plasti v snežni odeji. Prav tako pa smo med potjo do Vršiča opazovali poznane plazove v območju ceste na Vršič. Po vsakem ogledu smo pripravili pisno poročilo o poteku ogleda s priloženim snežnim profilom. Polajnar je dopolnil obrazec za snežni profil, ki ga je za GRS in ZGVS pripravil leta 1994. Obrazec je dopolnil s potrebnimi splošnimi podatki in predvsem z metodami testa drsnosti plasti v snežni odeji. Poročila smo pošiljali Andreju Velkavrhu na ARSO. Uporabil jih je pri napovedi nevarnostih snežnih plazov in pa pri pripravi poročil za Direkcijo za ceste, kjer so se na osnovi poročil odločali o pluženju ceste preko prelaza Vršič.

Prereze snežne odeje smo delali na varnih področjih brez plazov v okolici Erjavčeve koče. Na prelazu Vršič pa v primerih, ko smo ocenili da ni nevarnosti proženja snežnih plazov.
Debelina snežne odeje pri Erjavčevi koči se je gibala od 105 cm, 2. 12. 2008 do 360 cm, 8. 2. 2009. Pri posameznih plasteh v snežni odeji je bilo zanimivo to, da jih je večkrat pred obilnejšim sneženjem namočil dež. To je pomenilo boljšo povezanost sosednjih plasti med seboj. Pri opazovanju dne 2. 12. 2008 je bila pod zgornjo plastjo tudi 4 cm debela plast babjega pšena. Dobro povezanost plasti med seboj zaradi dežja smo opazili v primerih, ko je bila napovedana stopnja nevarnosti proženja snežnih plazov 3 stopnje, 14. 12. 2008. Z metodami drsnosti nam pri teh pogojih ni uspelo premakniti zgornjo plast snežne odeje. Smo pa našli tudi šolski primer drsnosti plasti, 25.1.2009, kjer je bila na trdi podlagi (trdota za svinčnik) plast snega (trdnost za pest). Pri testu drsnosti po kanadski metodi, stebriček 30 x 30 cm, se je le-ta porušil takoj, ko smo ga ločili od snežne odeje.

Zanimivo je bilo opazovati nastajanje ledenih lamel (debeline 2-3 cm) v snežni odeji skozi zimo. Trdota teh plasti se je povečevala proti koncu koledarske zime. Nastanek teh plasti je pomemben predvsem v pomladnem času, ko se sneg topi ledene plasti pa ostanejo (zdrsi).

V diagramih snežni profil je narisana tudi rdeča krivulja, ki predstavlja temperaturo snežne odeje. Krivulji nista zvezni ampak »lomljeni«, razlog je v tem, da je bil termometer, ki smo ga uporabljali počasen in zaradi tega nismo naredili večje število meritev.

Ob zaključku opazovanj je potrebno poudariti, da je bilo delo zanimivo tako za gorske reševalce kakor za meteorologe predvsem zaradi tega, ker smo v normalni zimi v enakih časovnih presledkih opazovali rast snežne odeje in njeno spreminjanje, oblike snežnih kristalov ter povezanosti sosednjih plasti. Prav tako pa smo redno opazovali tudi gibanje poznanih plazov v okolici ceste na Vršič.

Fotografije prikazujejo testiranje snežne odeje in pa zadnje dni dela pred odprtjem ceste čez Vršič za promet.

GRZS