Moški.si - Jure Pestar: Kakšno opremo za turno smučanje potrebujemo, na kaj vse moramo pri turnem smučanju moramo paziti in zakaj je to vse bolj priljubljen šport?
Turno smučanje združuje užitke smučanja in zimskega gorništva, zato ne čudi, da se nad njim iz leta v leto navdušuje vse več Slovencev.
Daleč stran od ponorelega sveta
Turno smučanje je smučanje zunaj urejenih smučišč v sredogorju in visokogorju, kjer ni udobnih gondol, vlečnic in sedežnic, ki bi nas pripeljale na vrh prostrane strmine, zato se je za smučarske užitke potrebno malce potruditi. Turni smučar se na vrh gore oziroma cilj praviloma povzpne z lastnimi močmi, peš ali na smučeh.
Hoja v hrib je resda naporna, a samotno raziskovanje pravljičnih lepot zasneženih gora in uživaška smuka po nedotaknjenih deviško belih strminah so več kot pravično nadomestilo za vloženi trud. Sam bi med vijuganjem po sveže zapadlem pršiču vedno najraje kar zavriskal od veselja, pogosto pa to tudi storim.
Oprema za turno smučanje
Nakup opreme predstavlja kar velik finančni zalogaj, zato ti priporočamo, da prve krajše in nezahtevne turne smuke opraviš kar z alpsko opremo, kasneje pa se lahko odločiš za nakup prilagojene turno smučarske opreme.
Turne smuči so običajno krajše in širše od alpskih, spredaj pa imajo luknjo za vleko. Opremljene morajo biti z varnostnimi paščki, ki preprečujejo, da bi nam ob padcu ušle v dolino. Spredaj imajo utor za srenače oziroma dereze za smuči, ki nam pomagajo pri hoji po trdem snegu in preprečujejo zdrse, zadaj pa zarezo za pse oziroma posebne sintetične kože, ki jih nalepimo na drsno ploskev smuči, da te lahko drsijo le naprej, nazaj pa ne.
Turnosmučarske vezi nam omogočajo predvsem lažje vzpenjanje v klanec, saj jih med hojo lahko sprostimo, kar omogoča visoko dviganje pete. Pod peto imajo tudi pručko oziroma podstavek, ki omogoča lažjo hojo v strmini. Čevlji za turno smučanje imajo gumijast podplat, školjko in odstranljivi notranji čevelj, ki ga lahko tudi samostojno uporabljamo. Na gležnju imajo gibljiv del, ki omogoča hojo, med smučanjem pa ga blokiramo. Priporočljive so tudi zložljive smučarske palice z večjimi krpljicami in nahrbtnik z nastavki za nošnjo smuči.
Med nujno opremo turnega smučarja spadajo še lavinska žolna (naprava, ki nam z oddajanjem ali sprejemanjem signala omogoča najti zasutega v plazu), sonda in lopata, ki so rešile že mnogo življenj. Poleg tega moramo imeti s seboj tudi vso ostalo potrebno opremo za zimske gore: topla rezervna oblačila, rokavice, gamaše, sončna očala, zaščitno kremo, svetilko, prvo pomoč, rezervno hrano in pijačo, za visokogorje pa še cepin in dereze. Prav nam pride tudi orodje za popravilo opreme, pomožna vrvica za vleko smuči, maža za smuči in lepilo za kože.
V gorah nevarnost nikoli ne počiva
Ustrezna oprema sama po sebi še ne zagotavlja popolne varnosti, saj jo je potrebno znati tudi pravilno uporabljati. Osnovno znanje lahko dobimo na raznih tečajih turnega smučanja in gorniških ter alpinističnih šolah, kjer nas naučijo tudi varnega gibanja v gorah v zimskih razmerah in seznanijo z objektivnimi in subjektivnimi nevarnostmi turnega smučanja.
Zaradi vse večje priljubljenosti turnega smučanja se žal povečuje tudi število nesreč, najpogostejši vzrok smrti med turnimi smučarji pa je snežni plaz. Poleg plazov turne smučarje ogrožajo tudi ledeniške razpoke, opasti in padajoče kamenje. Zdrsi in padci se lahko končajo s telesnimi poškodbami ali celo smrtjo, v mrzlem vremenu pa obstaja tudi nevarnost ozeblin in podhladitve.
Ne precenjujte svojega znanja in sposobnosti
Izbrani cilj naj nikoli ne bo prevelik zalogaj za vaše alpinistično in smučarsko znanje oziroma telesno pripravljenost. Za začetnike so primerne nezahtevne turne smuke z Dovške Babe, Ratitovca, Snežnika in Blegoša ali malce bolj zahtevne z Viševnika, Kotovega sedla, Debele peči in Struške. Med bolj znane srednje zahtevne spuste spada smuka s Kredarice, Male in Velike Mojstrovke, Velikega Draškega vrha, Rodice in Stola. Še malo težje so turne smuke z Grintovca, Črne prsti in Tolsta Košuta, najizkušenejši turni smučarji pa se spogledujejo s strmimi pobočji Jalovčevega ozebnika, Stenarja in Turskega žlebu.
Teoretično znanje lahko dobite iz priročnikov in vodnikov o turni smuki, veliko pomembnejše pa so izkušnje, zato je smiselno, da se vsaj na začetku na turno smuko odpravite v družbi izkušenih turnih smučarjev oziroma gorskih vodnikov. Le tako se boste domov vrnili s celo glavo in prelepo izkušnjo, ki vas bo razveseljevala še vrsto let.
Jure Pestar