Revija ZA SRCE: Davča je največja slovenska vas. Ta podatek je pravilen in širše znan, vendar pa je to tudi skoraj vse, kar velika večina ljudi o njej ve.
Tokrat govorimo o obsežnem kosu Slovenije, ki je hribovit, redko poseljen in kar se tiče turizma, mnogo manj obremenjen od okolice. Pri tem imam v mislih predvsem goro Porezen, vrhove nad Soriško planino in smučišče Črni vrh nad Cerknim, od koder se na Davčo odpirajo najlepši pogledi.
Vas je tako velika, da je praktično nikjer ni
Središče največje vasi ni nič kaj impozantno, razgled z njega pa!
Iskanje vasi Davče na način kot smo tega vajeni, je utopija. Najdemo sicer uradno središče vasi, kjer stoji cerkev, šola, trgovina, gostišče in nekaj hiš, vsa preostala vas pa je v obliki manjših zaselkov in samotnih kmetij raztresena na površini več kot 24 kvadratnih kilometrov zahodnega Škofjeloškega pogorja in se razteza na dolžini okoli 10 km. Nadmorska višina vasi po slemenih in vmesnih grapah ter dolinah niha med 850 in 1100 m nad morjem. Davški relief je razgiban, k čemur je mnogo prispeval sicer običajno ne zelo vodnat potok Davščica (na kartah tudi Davča), ki v nestabilni skrilasti podlagi skozi tisočletja s preoblikovanjem površja ni imel težkega dela. Ponekod utesnjene soteske, pečine, vodni skočniki in tudi slapovi potoka zgolj popestrijo panoramski razgled na tukajšnjo kulturno krajino, skozi zgodovino slonečo predvsem na gozdarstvu in pašništvu, tradicijo je tod imela še pridelava lanu in izdelovanje lanenega platna.
Mladost na hribovskih kmetijah
Za dodatno odmaknjenost od hitreje živečega sveta in mir, ki ga človek najde v teh krajih, je razlog predvsem v slabših cestnih povezavah, ki zaradi svoje zavitosti in ožin obilno raztegnejo čas za prevožene kilometre. Glavna cesta namreč poteka ob Davščici, ki ob izrednih padavinah hudourniško podivja in rada odnese dele vozišča, zaradi česar je bila v preteklosti že večkrat neprevozna. Navkljub temu, se je v zadnjih desetletjih odseljevanje s hribovskih kmetij v dolino ustavilo in število prebivalstva počasi celo narašča. Gostota poseljenosti je sicer pričakovano majhna in znaša le okoli 12 prebivalcev na kvadratni kilometer, vendar starostna struktura predvsem na račun družin z veliko otroci (največja ima celo 11 otrok) Davčo postavlja med "najmlajše vasi" v naši državi.
Različne poti do našega cilja
Kako se pripeljati do Davče, ki je z avtom uradno dostopna iz Selške in Poljanske doline ter Cerknega, lahko postane zaradi omenjenih težav s cestami včasih celo stvar iznajdljivosti in smisla za orientacijo. Na srečo je zaradi obratovanja smučišča na Črnem vrhu vedno dobro označeno, če nas na poti čaka kakšen obvoz ali celo popolna zapora. Ta se trenutno nahaja na odseku od Zalega Loga proti Davči, ob katerem se hudourna Davščica pride izlit v Selško Soro. Ta cesta je v fazi obsežnejše rekonstrukcije, ki bo predvidoma zaključena do poletja 2014. Za tiste pa, ki zaradi navajenosti vseeno uporabijo cesto skozi Selško dolino, so asfaltirali ožjo cesto od velike domačije Zgaga, ki stoji tik ob cesti, dobrih 8 km naprej od Zalega Loga v smeri proti Petrovemu Brdu. Ta cesta pripelje do središča Davče pri cerkvi in gostišču pri Jemcu. Najprimernejši dostop poteka trenutno iz Poljanske doline skozi Hotavlje in Leskovico, slediti pa moramo oznakam za smučišče.
Turizem se v tem mirnem delu Slovenije na srečo razvija počasi in na "mehak" način. Tu imajo svoje priljubljene poti predvsem pohodniki, ki se preko Davče po označenih planinskih poteh vzpenjajo na razgledni Porezen (1630 m), spotoma morda obiščejo male a slikovite Davške slapove ali zgolj pridejo uživat naravo in svež zrak, saj poti, ko se enkrat povzpnemo ali pripeljemo na vršno planoto, nimajo več napornih vzponov in spustov. V toplejših mesecih tod pridejo na svoj račun tudi kolesarji, ki prevozijo del Loške kolesarske poti, ki poteka preko Davče.
Za vsakogar nekaj
Tisti, ki jih veseli pohodništvo, se lahko odpravijo na Porezen. Dosežemo ga v približno dveh urah nezahtevne hoje po markirani poti mimo lovske koče (izhodišče je po cesti še dobre 3 km naprej od Jemca, pred Davškimi slapovi moramo zaviti desno!). Še nekoliko krajša je druga možnost, izhodišče dosežemo tako, da se od Jemca peljemo v smeri smučišča Črni vrh in dalje v smeri Porezna, kjer dosežemo parkirišče. Tam nas pričakajo planinske oznake, tudi cestni odcepi do tja so solidno označeni.
Davški slapovi so lahko tudi samostojni izlet. Potok Davščica v svojem zgornjem delu ustvari troje slapov, ki po višini sicer niso nič posebnega, vendar jih je zaradi slikovitosti in lahke dostopnosti vredno obiskati. Ko se pripeljemo (ali pripešačimo v pol ure od Jemca) po glavni cesti, jih ob strugi skoraj ni možno zgrešiti, ne manjka niti oznak. Nekoliko naprej od odcepa za Zgornjo Davčo moramo previdno preko kovinske brvi, da prečimo potok. Ob nizkem vodostaju lahko dosežemo tudi spodnji slap, kjer je informativna tabla. Tudi če do tja zaradi visoke vode ni mogoče, ni nič izgubljenega. Na voljo je razgledna pot, ki pelje levo mimo kamnoloma. To pot tudi sicer uporabimo, če si hočemo zviška in varno ogledati vse tri slapove. To nam vzame le nekaj minut hoje.
Poseben vaški dogodek predstavlja še tradicionalni Dan teric, ki pomaga ohranjati kulturno izročilo preteklosti. Do pred petdesetimi leti je bilo ob skoraj vsaki davški kmetiji videti modro cvetoče polje lanu, ki so ga v skladu s tradicijo kmetje populili (lan se ne žanje, ker se sicer uničijo vlakna) in posušili, nakar se je začelo delo teric, ki so lan trle na trlicah. Vlakna so se česala in v dolgih zimskih večerih na kolovratih pletla v niti, platno pa je kasneje nastalo iz teh niti na statvah.
Kako so potekali postopki izdelave domačega platna, ki je izumrlo s prihodom cenenega tekstila, si lahko ogledamo v etnografskem muzeju v središču vasi, ali celo v živo na omenjenem Dnevu teric, ki tradicionalno poteka vsak tretji avgustovski vikend na kmetiji Pri Vrhovcu.
Dušan Škodič