DEŠ - Sandi Pelko: V Kranju, točno v dvorani Zlato polje, so se prejšnji teden borili oziroma potili naši najboljši športni plezalci iz vse Slovenije.
... Tekmovanje se je začelo v petek in vrhunec doseglo v nedeljo zvečer. Prvi dan popoldne so začele s plezanjem mlajše kategorije, v soboto nadaljevale starejše kategorije v težavnostnem plezanju. Nedelja je bila rezervirana za balvansko plezanje.
Kot vedno je bila zame sobota zelo dolga, saj je to dan ko se človek malo sprosti in se je tako zavlekla pozno v nedeljsko jutro. Hitro z napol zaprtimi očmi in možgani že bolj na off pogledam na splet in opazim, da sem zamudil finale v težavnosti in se tolažim s tem, da si bom še isti dan ogledal finale v balvanskem plezanju, ki naj bi bil še večji spektakel. Preverim še vreme. Vremenoslovci napovedo nekaj snega, pa sem si mislil svoje (spet bodo narobe napovedali). Počasi me zmanjkuje in zunaj postaja svetlo, jaz pa v posteljo.
Spim, spim zzzz in zazvoni mama budilka, čas je za kosilo. Ah ne no, me ne more pustit vsaj en dan v tednu da se naspim. Dvignem roleto in šit koliko novo zapadlega snega in še kar pada! Odpravim se na kosilo, ob tem, povem načrt, da odidem čez dve uri v 60 kilometrov oddaljen Kranj, prej pa še v Borovnico pozdravit prijatelje in spet poslušam, da to pa ne bo šlo. Ja mama dovolj sem star jaz grem pa tudi če pada kot pri norcih. Ne nooo se ti bo kaj zgodilo. Adijo mama odhajam in že zakurblam traktorčka.
Vožnja do Kranja noro huda, skoraj sam na cesti poberem še enega, ki si ni upal iti iz Ljubljane in prispeva do prizorišča hitreje kot da bi šel v sončnih dneh med popoldanskem času v Kranj, ko je res gužva saj se ljudje vračajo iz služb. Rampa na parkingu dvignjena, zapeljeva notri skoraj vse prazno, tako da nisem vedel kje bi parkiral.
Vstop v dvorano nič za plačat hudo, takoj me zbombardirajo iz društva Korenjak da bo tekma za svetovno a kaj ko zraven ni bilo nobenega korenjaka in dobil sem občutek, da se bo ponovila zgodba iz zadnjega državnega pri njih, ko res ni bilo veliko ljudi, glede na reklamiranje dogodka. Iz ozadja zaslišim igranje glasbe, pogled na dvorano zelo podoben kot že prej omenjeni parkirišče (prazno) in poglej ti to hudo previsno bolder steno sredi dvorane.
Počasi se začne temniti, reflektorji zagorijo in tekmovanje se prične. Na vrsti so punce s štirimi bolderji in kar nisem se mogel odločiti katero bi spremljal (ena lepša od druge). Takoj vidim Mino da je res v formi, pa se odločim zanjo in ja nisem zgrešil, saj je prikazala odlično tehnično plezanje.
Bolderji za punce so bili resnično težki in ne poprani ali posoljeni, ampak kar malo preveč pikantni za večino punc. Tekmovanje se zaključi moja favoritinja zmaga in že so na vrsti fantje. Za njih en bolder več in odlična postavitev problemov (bravo postavljavca). Kmalu in to prvič zaspano publiko prebudi Krudozaver s skokom na nek slab relief in zadrži. Ni kaj fant je močan! Od takrat naprej se prebudim tudi sam in še tista publika, ki je bila se je zbudila in začeli smo malo bolje navijati. Jeeee! Fantje z razliko od punc preplezajo vse uganke in tako z dobrimi občutki odidem domov.
Ni kaj Kranjčani so se potrudili tudi letos. Če ne drugega z kar dobro organizacijo in prenosom v živo preko spleta. Na žalost pa ni šlo brez tehničnih težav. Komentatorja Aleša in Natalije nisem slišal, ma res prav nič in ni mi čudno da se tudi sama nista slišala na trenutke, saj je bila glasba DJ preglasna oziroma mikrofona prepotiho. Verjamem da je veliko ljudi zaradi slabega vremena ostala doma (?), ampak vam povem da se je vseeno splačalo iti pogledati in navijati za naše najboljše. Tako da se vidimo naslednje leto v Kranju!
Sandi Pelko
Fotografije: Miha Grgič Jelen