LukaZoja - Edo Krnič: Vzpon na Lubnik šteje za Pokal Polanskih puklov. To je pet vzponov na področju Poljanske doline. Poleg omenjenega še Stari vrh, Pasja ravan, Javorč in Blegoš.
Start današnje dirke je bil ob 10. uri na Mestnem trgu v Škofji Loki potem pa skozi Podpulfrco in Breznice do Okrepčevalnice pri Nacetu na Lubniku. Skupaj 10 km, dolžina klanca, ki šteje za rezultat pa 7,2 km (višinske razlike je 405 m).
Do Škofje Loke grem s kolesom. Da se vsaj malo ogrejem. S seboj imam eno frutabelo, ter bidon vode. Čez glavo za tiste pol ure. Za oblečti pa brezrokavnik in rokavčke. Sicer je omogočen prevoz opreme na vrh, pa ne potrebujem. Pri prijavi dobim nogavice, do starta pa me loči še 20 minut. Tu prvič ugotovim slabe lastnosti tega, da se sam udeležujem tekem. Sedaj bi v miru s kom spil kavo, se malo pošalil. Tako moram pa tistih nekaj minut do starta drugače izkoristiti. Zapeljem se po Loki. Na startu se postavim v zadnje vrste, saj se mi nikamor ne mudi. Slečem rokavčke, brezrokavnik, potem pa se že zasliši pok, ki oznanja začetek dirke. Prvih nekaj kilometrov vozimo v skupini. V bistvu v dveh, saj so prvi že naprej. Všeč mi je, da se vsaj nekaj kilometrov vozimo skupaj, da ni takoj potrebno startati na polno. Sam imam danes drugačno taktiko kot pri Teku na Dražgoško goro. Začel bom počasneje, potem pa kolikor bo moči. Prva dva kilometra tako prevozim skoraj z najlažjo prestavo. Seveda kljub temu poganjam kot lahko, ampak ne tako na smrt kot sem poskušal na prejšnjih tekmah. Zdi se mi, da so prvi kilometri tudi najstrmejši. Po fazi prilagajanja prestavim na višja razmerja in potem vozim kolikor gre. Dokler bo šlo. Pa gre potem tako do vrha. Seveda vmes nekajkrat popustim za nekaj sto metrov ampak v globalu sem dosegel rezultat, kot sem ga pač sposoben v tem trenutku. Če bi se preveč naprezal v začetku, bi sledil potop. Tako pa sem dokaj normalen prišel do cilja. V zadnjih sto metrih opazim, oziroma slišim dva navijača, Lojzeta in Uroša. Ki me potem dražita, da sem bil tretji. Če so se slučajno zmotili, in me prijavili med ženske. Ter, če bom počakal na podelitev, saj mogoče delijo medalje za predzadnjega.
Uroš me potem politično prepriča, da skočiva še na Križno goro. Zanimivo, da ko kolesarim s prijatelji, pa tudi če vozim na polno, lahko prevozim še nekaj klancov. Tokrat, ko pa je bila tekma, pa sem šel samo nekaj minut hitreje, pa sem izredno utrujen. Komaj prilezem na Križno goro. Če me v Škofji Loki ne bi čakala coca cola in kava, bi zopet klical Petro.