Dnevnik, 24.08.05 - Mojca Marot: Ob lepem vremenu se odpre pogled do Triglava in Murske Sobote
Za dobro jutro na vampe na goro Oljko
Z zvonika cerkve sv. Križa ob lepem vremenu pogled vse do Triglava in Murske Sobote
POLZELA - Mogočno baročno cerkev sv. Križa na gori Oljki nad Polzelo in njena znamenita zvonika je mogoče iz vse Savinjske doline videti že od daleč. Gora, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja v 13. stoletju kot Križna gora, ker je namesto cerkve na vrhu najprej stal križ, je danes zelo priljubljena romarska točka tako mladih kot tudi starejših pohodnikov. Dostop do nje je razmeroma lahek, saj jo je mogoče peš mahniti tako iz smeri Šmartnega ob Paki, od koder je dostop do vrha tudi najbližji, kot tudi iz Podvina pri Polzeli, Andraža, Dobriča, Šoštanja ali Velenja, od koder pa je pot za spoznanje daljša. Ne glede na vse okoliščine je cilj iz vseh naštetih smeri mogoče doseči v dobrih dveh urah hoje nad savinjskimi griči. Sam vrh, planinska koča stoji na natanko 725 metrih nadmorske višine, cerkev pa je še deset metrov višje, je sicer dokaj zaraščen, kar ovira lep razgled na vse strani. Zato pa je razgled toliko lepši, če se povzpnete v enega od obeh cerkvenih zvonikov. Enega ravno v teh dneh obnavljajo, zato je potrebna previdnost, bolj neučakani pa si lahko že med vzponom ogledujejo tako Kamniške Alpe kot tudi Posavsko in Šaleško hribovje ter Pohorje. Ob zares lepem, jasnem vremenu se menda vidi vse do Triglava na eni in Murske Sobote na drugi strani.
"Pogosto pridejo k nam tisti, ki oba turna opazijo med vožnjo po avtocesti med Celjem in Ljubljano ter pritegneta njihovo pozornost. Zaradi tega smo letos imeli marsikaterega gosta, ki je bil tu prvič v življenju. Sicer pa imamo veliko tistih, ki prihajajo dnevno ali vsaj večkrat na teden," sta nam povedala prijazna oskrbnika planinskega doma na gori Oljki Bojan Godec in Marija Jelen. Dom sta vzela v najem šele pred dvema letoma. "Mnogi ob sobotah in nedeljah prihajajo že ob 7. uri zjutraj na kislo juho, vampe, golaž, razne enolončnice ali bograč, in to za dobro jutro, spet drugi so zadovoljni kar s čajem," pravi Marija, ki je odlična kuharica. Kuharskih veščin se je najprej učila pri Slovanu, kar enajst let pa je bila kuharica pri najbolj znanem gostincu na Celjskem Zvonetu Štormanu. Bojan je bil inštruktor za voznike motornih vozil, zadnjih nekaj let pa zasebni prevoznik, a se je, kot pravi sam, ceste naveličal in si želel predvsem miru. Zato je bila gora Oljka kot nalašč zanju, saj tudi v dobri gostilni, v kakršni je delala Marija, nikoli ni bilo dolgčas.
"Prej so planinci s Polzele ob koncih tedna v domu zgolj dežurali, a so potrebe pohodnikov postajale iz dneva v dan večje, zato so se odločili, da oddajo dom v najem. Zdaj imamo odprto vsak dan, razen ponedeljka, pri nas pa je mogoče tudi prenočiti, če je sila, mnogi pa se povzpnejo na goro tudi pozimi, še zlasti tradicionalen je obisk polnočnic z baklami," pravita oskrbnika.
Za vse, ki trdijo, da ni gore, na katero bi se povzpeli, pa še ena tolažba. Vse do doma se je mogoče namreč tudi pripeljati, in to ne samo z avtomobilom, tudi avtobus ima tam dovolj veliko parkirišče, zato so v domu gostili tudi že zaključene družbe.
"Lani sva v poletnih mesecih tukaj bolj samevala, letos pa je povsem drugače in je obisk precejšen," sta nam še zaupala Marija in Bojan, ki v domu ne glede na temperature sleherni dan zakurita tudi v krušni peči. "V njej pečem kruh, občasno tudi potico in pečenko, na njej pa se da tudi ležati in malo pocrkljati," sta nam še zaupala simpatična Marija Jelen in Bojan Godec.
Mojca Marot