Delo, Dogodki dneva - Urban Červek, Robert Galun: Poskus ureditve kaosa v naravnem okolju
Začetek težke poti do sprejetja v državnem zboru – Bodo poslanci potrdili visoke kazni? – Sedanje smešno nizke kazni onemogočajo uveljavljanje prepovedi vožnje – Predlog zakona predvideva tudi zaseg vozila – Kolesarji želijo biti ločeni od voznikov motornih vozil
Maribor/Ljubljana – Ministrstvo za okolje in prostor je vendarle objavilo osnutek novega zakona o vožnji v naravnem okolju, ki na novo postavlja »pravila igre«. Zadnja leta se je vožnja v naravnem okolju močno razmahnila in po letih opozoril številnih posameznikov in organizacij je luč sveta pripravilo zakon, ki med drugim prinaša veliko strožje kazni, ločitev kolesarjev od voznikov motornih vozil in ureja nadzor. Zakon bi zamenjal vladno uredbo iz leta 1995, ki jo je povsem povozil čas. Med drugim zaradi smešno nizkih kazni, ki zdaj povsem onemogočajo uveljavljanje prepovedi vožnje v naravnem okolju. Zakon, tako kot pred tem uredba, vožnjo omejuje le na prometno infrastrukturo, zunaj cest pa jo v celoti prepoveduje, tako da zdaj predvideva tudi vzpostavitev posebnih poligonov, določenih za vožnjo z motornimi vozili. Zakon predvideva tudi določitev planinskih poti, ki jih bodo lahko uporabljali kolesarji, dovoljuje vožnjo s kolesi in motornimi vozili po gozdnih cestah, lokalne skupnosti pa bodo morale posebej določiti ceste, kjer bo dovoljeno voziti z vozili z gosenicami (motornimi sanmi).
Ključni bosta uveljavljanje zakona in izvajanje nadzora
Da bo zakon res omejil vožnjo v naravnem okolju, bo ključno njegovo uveljavljanje oziroma izvajanje nadzora, meni Darko Lorenčič, vodja odbora za varstvo narave planinskih društev Podravja in član komisije za varstvo narave pri Planinski zvezi Slovenije. »Vesel sem objave zakona, bojim pa se, da bo spet škripalo pri nadzoru. To je bil problem že pri sedanji uredbi, poleg neustrezno nizkih kazni,« je povedal Lorenčič. Planinska, lovska in ribiška zveza so osnutku v skupni javni izjavi izrazile odločno podporo, saj je po njihovem prepričanju pomemben korak pri varovanju okolja. Da je nadzor nad razmerami na terenu ključen, ugotavljajo tudi na ministrstvu za okolje in prostor. »Za izvajanje zakona bo izjemno pomembno zagotavljanje nadzora nad vožnjo v naravnem okolju. Tovrstnega nadzora prek celotnega ozemlja države se doslej ni dovolj zagotavljalo,« so zapisali v uvodu osnutka zakona. Ta širi krog služb, ki bodo nadzirale njegovo izvajanje: to so inšpektorji, pristojni za ohranjanje narave, gozdarski in kmetijski inšpektorji ter policija, v državnih zavarovanih območjih tudi naravovarstveni nadzorniki, v zavarovanih območjih lokalnih skupnosti pa občinske inšpekcijske in redarske službe. Zakon prinaša tudi to novost, da bodo lahko inšpektorji odredili kršiteljem vzpostavitev naravnih vrednot ali sestavin biotske raznovrstnosti v prejšnje stanje na njihove stroške, policisti pa bodo lahko pri hujših kršitvah ali ponovitvah vozilo tudi zasegli.
Kolesarji pozitivno, a z zadržki
Osnutek novega zakona so željno pričakovali predvsem gorski kolesarji, ki so po stari uredbi v istem košu kot vozniki motornih vozil, a po odzivih na spletnih forumih posebnega navdušenja nad zakonskim osnutkom ni. V naravnem okolju bo še naprej prepovedano voziti, ustaviti in organizirati vožnjo s kolesi. Izjema je gozdni prostor, kjer bo to dovoljeno na gozdnih cestah in označenih gozdnih vlakah ter drugih označenih poteh na območjih, določenih v prostorskem delu gozdno-gospodarskega in lovskega upravljavskega načrta območja. Te poti in pogoje njihove rabe bodo po osnutku zakona sporazumno določili in skladno s predpisi o gozdnih prometnicah označili lastniki, Zavod za gozdove Slovenije in lokalna skupnost. Zunaj gozdnega prostora bo dovoljena tudi vožnja po nekategoriziranih cestah, torej po kolovozih in poljskih poteh. Glede planinskih poti pa osnutek zakona dovoljuje vožnjo le po poteh, ki jih določi ministrstvo na predlog skrbnika planinske poti in po predhodnem soglasju zavoda za varstvo narave. Poti označijo skrbniki planinske poti in lokalna skupnost.
Kolesa bi jasno ločili od motornih vozil
Andrej Dekleva, urednik gorsko-kolesarske spletne strani MTB.si, razvoj osnutka zakona vidi v dveh smereh. Prva je ta, da bi se lahko z njim sprijaznili, ga sprejeli takšnega, kakršen je, in potem poskušali na lokalni ravni spodbujati interesne skupine (turistične delavce, kolesarje ...) k legalizaciji poti. Vendar Dekleva dvomi, da se bo civilna družba sploh zbudila in organizirala ter si izborila pravico za vožnjo po terenu ali pa se bodo kolesarji vozili še naprej, kot so se petnajst let v slogu: »Kdo pa meni kaj more.« Druga možnost je po prepričanju Dekleve boljša. Zakon bi bolj kot ne obrnili na glavo in kolesa še bolj ločili od motornih vozil. Bolje bi bilo, meni Dekleva, da bi vožnjo s kolesi v naravnem okolju dovolili povsod in zatem navedli izjeme, kot so to storili ob Gardskem jezeru: »Ne pa da vse prepoveš in potem meter po meter dovoljuješ izjeme.« Po njegovih besedah je za vsakih sto metrov legalizacije poti preveč dela in preprek. »To je racionalna smer, ki bi po mojem mnenju ustrezala tudi turizmu.« Slovenija še zdaleč ni gorsko-kolesarski raj, kot jo po besedah Dekleve oglašujejo nekateri turistični delavci.
»Omejitev na 40 kilometrov na uro za kolesarje ni življenjska«
Do izteka roka za pripombe proti osnutku zakona gorski kolesarji po navedbah Dekleve ne bodo sedeli križem rok, čeprav so pripravljavci zakona že upoštevali nekaj njihovih pripomb. Moteča je zlasti omejitev hitrosti vožnje na 40 kilometrov na uro. »Škoda, da so takšne stvari v njem, zbijajo mu življenjskost in potem ga ljudje ne jemljejo resno,« meni Dekleva, ki je prepričan, da hitrosti zagotovo ne bo nihče meril z laserskim merilnikom. Strinja pa se, da je treba omejitev spoštovati na planinski poti, če kolesarji dobijo dovoljenje za vožnjo po njej. Osnutek zakona bo v javni razpravi do 11. septembra. Nato bo šel v medresorsko usklajevanje, od tam na vlado in na koncu še v parlament.
Urban Červek, Robert Galun