Razgledi - Borut Peršolja: ... Zamenjani pogled: risbe Vlasta Kopača iz koncentracijskega taborišča Dachau (1944–1945): razstavni katalog ob 100-letnici rojstva Vlasta Kopača
Ljubljana 2012: Muzej novejše zgodovine Slovenije, 100 strani, ISBN 978-961-6665-18-6, cena 18 €
COBISS.SI-ID 261090816
Celotna objava >> Razgledi: Zamenjani pogled
| |
 |
|
| |
Vlasto Kopač, »Na semenj v kopalnico« [Sprevod jetnikov v kopalnico], 19. 4. 1944, perorisba s tušem, 10,5 x 15 cm, MNZS-RI-5335 |
|
Pred dvema mesecema je v Ljubljani in Dachau sočasno v slovenskem in nemškem jeziku izšla knjiga, ki na naslovnici prinaša enostaven naslov: Vlasto Kopač. Notranja naslovnica in kolofon knjigo podrobneje razkrijeta: Zamenjani pogled, risbe Vlasta Kopača iz koncentracijskega taborišča Dachau (1944–1945), Razstavni katalog ob 100-letnici rojstva Vlasta Kopača.
Vlasto Kopač (rojen 3. 6. 1913, umrl 27. 4. 2006) je do osvoboditve leta 1945 v koncentracijskem taborišču Dachau narisal, skril in rešil sveženj 65 listov z 78 risbami. Kot pravi Michaela Haibl, so dela večinoma narisana na navaden papir. Formati segajo od številnih A5 listov do papirnih odrezkov, od katerih najmanjši meri 6 x 4 cm. Risbe so izjemen dokument umetniškega odporniškega delovanja in vizualni arhiv o vsakdanjiku v koncentracijskem taborišču Dachau med januarjem 1944 in njegovo osvoboditvijo 29. aprila 1945.
Leta 1959/60 je risbe pridobil sedanji Muzej novejše zgodovine Slovenije. Vlasto Kopač jih je junija 2002 označil kot »dokumente, namenjene prikazovanju in temu, da se dogodkov ne bi pozabilo.« Pozabilo, kaj že?
Ko je bil v Ljubljani 20. 10. 1943 aretiran zaradi sodelovanja s komunistično partijo, odporništva in sabotaž, je bil Vlasto Kopač star trideset let in tik pred koncem študija na arhitekturi. Osmega januarja 1944 je bil v koncentracijskem taborišču Dachau registriran pod zaporniško številko 61.055. Drugega 10. 1947 je bil – tokrat v svobodni (!?) domovini – spet aretiran, na Dachauskih procesih leta 1948 obsojen na smrt, leta 1952 pa pogojno izpuščen iz zapora.
Silvija Kavčič ob tem zapiše: »Nerazumljeno ostaja, zakaj so se znašli v mlinih slovenskih varnostnih organov. So bili obtoženci kot nekdanji zaporniki koncentracijskih taborišč s stalinistične perspektive že sami po sebi tudi osumljenci kolaboracije z nacionalsocialistično Nemčijo?« Prekinjeno diplomsko delo je po 52 letih dokončal in zagovarjal leta 1995. Naslov diplomskega dela je Oblikovanje počitniških zaselkov na Veliki planini.
Vlasto Kopač se je po sedeminšestdesetih letih vrnil v Dachau (razstava njegovih risb je tam odprta od 27. aprila do 2. septembra 2012). Ne vem, ali je bil Vlasto po osvoboditvi taborišča še kdaj tam (Boris Pahor svojo vrnitev v taborišče po vojni pretresljivo opisuje v Nekropoli). Katalog Vlastovih del (uredniki slovenske izdaje so dr. Kaja Širok, Jožica Šparovec in Darko Lesjak) je nedvoumen kažipot dostojanstva nam, ki smo še tukaj.
Dolžni smo ohranjati spomin, dolžni smo poslušati, brati zgodbe trpljenja, dolžni smo razvijati refleksijo do norosti množičnega uničevanja soljudi. In dolžni smo Vlastu veliko. Da nam je tudi po tem, ko smo mu še drugič razbili iluzijo pravičnega sveta, dajal svoje znanje o naši zgodovini, o naši kulturi in o našem odnosu do gora.
Imel sem srečo, da sem Vlasta osebno poznal. Stanoval je blizu moje nekdanje službe, zato sem v odmoru za kosilo, pogosto zavil k njemu (in hčeri Mojci, ki je s svojo izjemno krajinsko študijo o Veliki planini žal ostala v senci svojega očeta). Menila sva se o Veliki planini, o merjenju ledenika pod Skuto, o zemljepisnih imenih v Grintovcih … Bil je utrujen od življenja, a nikakor star. Zelo jasnih misli, zelo razčiščenih povezav o kontekstu dogajanja.
Prihodnje leto bo stoletnica njegovega rojstva (PZS je finančno podprla izdajo kataloga). Planinska zveza Slovenije bo praznovala 120. obletnico. Danes je na dlani, da Vlasto ni rabil PZS. PZS pa je še kako rabila Vlasta. Vedno in vedno znova se pokaže, kako veliko dajo posamezniki organizaciji in kako malo jim ta organizacija lahko vrne.
Borut Peršolja