Delo - Milan Ilić: Petina ljudi s sivo mreno oslepi zaradi UV-žarkov - Ultravijolični žarki lahko oslabijo imunski sistem – Izpostavljenost soncu je največja v prvih dveh desetletjih življenja, zato je zlasti takrat zaščita res nujna
Izpostavljanje sončnim žarkom je zdravo – a v zelo omejenem času, medtem ko utegne biti nezaščiteno sončenje dolgoročno zelo nevarno. Lahko bi rekli, da je že od nekdaj znano, da ultravijolični (UV) žarki povzročajo kožnega raka in različne bolezni oči, v novejših časih pa je čedalje več dokazov, da lahko oslabijo človekov imunski sistem, kar utegne pospešiti širjenje infektivnih bolezni. Strokovnjaki poudarjajo, da je treba za zaščito pred UV-žarki začeti skrbeti že v rani mladosti.
Sončevo UV-sevanje ima različne valovne dolžine, ki se merijo v nanometrih. Glede na valovno dolžino se to sevanje deli na UV-A-žarke, UV-B-žarke in UV-C-žarke. UV-A- in UV-B-žarkov ozonski plašč ne vpije vase, zato so prav ti eden od dejavnikov za nastanek in razvoj bolezenskih sprememb kože in oči – od vnetij in degenerativnih sprememb do tumorjev.
Zdravstvene posledice UV-sevanja
Katarakta oziroma siva mrena je očesna bolezen, ki najpogosteje nastane kot posledica UV-sevanja. Ta bolezen je v svetu najpogostejši vzrok za slepoto in zmanjšano sposobnost vida. Po splošnih ocenah je danes zaradi sive mrene po vsem svetu slepih okoli 16 milijonov ljudi. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) meni, da je kar petina od teh oslepela zaradi pretiranega izpostavljanja soncu. Ker je zemeljski ozonski plašč čedalje tanjši, pa je v prihodnjih desetletjih pričakovati povečanje števila obolelih za to boleznijo.
Siva mrena je velik problem v državah na ekvatorju ali v njegovi bližini, kjer je UV-sevanje močnejše kot na drugih območjih našega planeta. Poleg tega se z vsakimi dodatnimi 1000 metri nadmorske višine UV-sevanje poveča za okoli osem odstotkov. Zato je nevarnost, da bodo ljudje zboleli za sivo mreno, še posebno velika v državah, kakršna je, denimo, Nepal. V nasprotju s splošnim prepričanjem ljudje s temnejšo poltjo niso nič bolj odporni od belcev proti škodljivim učinkom UV-sevanja na oči.
Oblaki ne morejo ustaviti žarkov
Za UV-sevanje so še posebno občutljivi otroci. Po ugotovitvah WHO so ljudje kar 80 odstotkov izpostavljenosti UV-sevanju deležni v prvih 18 letih življenja. To pa pomeni, da imajo otroci, ki so bili pretirano izpostavljeni soncu, zaradi tega pozneje v življenju lahko hujše zdravstvene težave.
»Dobra novica je, da se tveganje UV-sevanja lahko zmanjša, če se že zgodaj naučimo, kako se je treba zaščititi pred sončnimi žarki. Tako kot to sicer velja za vse potencialne nevarnosti, se lahko škodljivemu vplivu na naše zdravje izognemo tako, da zmanjšamo izpostavljenost nevarnemu dejavniku,« pišeta v eni od lanskih številk revije Points de vue dr. Andreas Müller in prof. dr. Hugh R. Taylor iz centra za raziskovanje oči univerze v Melbournu.
Avstralske študije so pokazale, da v sončnih dneh nosi sončna očala le od 19 do 50 odstotkov najstnikov. Podobno je tudi v ZDA in Turčiji, kjer si jih nadene slabih 40 odstotkov najstnikov. In celo v Avstraliji, kjer so ljudje bolj kot kjerkoli drugod obveščeni o tveganjih, ki jih prinaša UV-sevanje (tudi o tem, da 90 odstotkov UV-žarkov prodira skozi oblake), redki najstniki nosijo sončna očala tudi v oblačnih dneh.
Gola glava – prazna glava?
Müller in Taylor sta prepričana, da bi morali biti starši tisti, ki bi otroke ozavestili o tem, kakšne nevarnosti jim lahko grozijo zaradi izpostavljenosti UV-sevanju. Podobno velja za šole, kajti tudi med bivanjem v šoli in pri dejavnostih, povezanih z njo, so otroci izpostavljeni soncu. V WHO so zato pripravili tudi smernice za šole, ki naj bi pripomogle k preprečevanju bolezni, o katerih je znano, da jih povzroča UV-sevanje.
S takšno vrsto akcij za ozaveščanje ima že dolgo zelo dobre izkušnje avstralska zvezna država Victoria. V njej že več kot dve desetletji poteka kampanja, poimenovana SunSmart (kombinacija besed »sonce« in »modro«). Tudi s to akcijo so dosegli, da večina tamkajšnjih prebivalcev nič več ne občuduje od sonca porjavele kože. Večina jih nosi zaščitna pokrivala in oblačila ter uporablja kreme za zaščito pred sončnimi žarki. Rezultat: v zadnjem desetletju se je število obolelih za kožnim rakom v Victorii zmanjšalo za 11 odstotkov.
Müller in Taylor poudarjata, da je bila Avstralija v osemdesetih letih prejšnjega stoletja prva država na svetu, ki je predpisala obvezne standarde za izdelke, namenjene zaščiti pred UV-sevanjem, med katere sodijo tudi sončna očala. Kljub temu je na trgu ogromno sončnih očal, ki še vedno ne preprečujejo v celoti prodiranja UV-A- in UV-B-žarkov.
Če očala nimajo uradne nalepke, ki potrjuje, da preprečujejo prodor od 99 do 100 odstotkov UV-A- in UV-B-žarkov, pa neredko povzročijo več škode kot koristi. Zenica očesa se zaradi zatemnjenih stekel razširi, če očala niso kakovostna, pa zaradi tega v oko prodre celo več UV-žarkov, kot bi jih, če si očal sploh ne bi nadeli. Poleg kakovostnih leč morajo imeti sončna očala tudi okvir, ki žarkom ne dopušča, da bi do oči prodirali od strani.
Milan Ilić