V izobraževalnem centru Ministrstva za obrambo v Poljčah je bil v ponedeljek, 21. aprila, Zbor gorskih reševalcev Slovenije.
Udeležilo se ga je 65 reševalcev iz 17 društev in postaj. Udeležence in goste, med katerimi so bili predstavnika Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje Darko But in Jernej Hudohmet, predsednik PZS Franci Ekar, predstavnika Letalske policijske enote na Brniku Vojko Robnik in Darko Bregar, župan občine Radovljica Janko Sebastijan Stušek, je najprej pozdravil predsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Miro Pogačar.
V svojem nagovoru je poročal o delu GRZS v letu 2007. Med drugim je povedal: »V minulem letu se je nadaljevalo utrjevanje in uveljavljanje GRZS v sistemu, v katerem delujemo: sistemu zaščite, reševanja in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Sprejeta je bila nova uredba, v kateri je natančno definirano, da je 17 društev in postaj GRS združenih v GRZS - edini nosilec izvajanja reševanja v gorah in na težje dostopnih področjih naše države. Že pred tem se je status humanitarnosti prenesel iz nekdanje GRS pri PZS na GRZS. Oboje pa je podlaga za financiranje vseh dejavnosti GRZS. Na zasedanju IKAR v švicarski Pontresini je bila GRZS sprejeta v članstvo A kar pomeni, da je edina v državi pristojna za reševanje v gorah. Reševalnega dela je bilo v letu 2007 veliko. Prejetih je bilo 349 klicev na pomoč, kar je 20 % več kot v letu 2006. V enem dnevu je bila potrebna pomoč gorskih reševalcev kar osemkrat, pozimi je bilo v eni gorski nesreči trinajst udeležencev od tega osem poškodovanih. Huda nesreča se je zgodila na Mangartu, konec poletja pa povodenj na Gorenjskem in v Selški dolini. Največ dela je imela Postaja GRS Tolmin s 55 intervencijami. Na Brniku je v poletni sezoni delovala dežurna ekipa v sestavi reševalec letalec, zdravnik reševalec letalec, policist in posadka helikopterja. Žal nismo mogli pomagati 40 ponesrečenim osebam, od tega kar 28 v gorah. Poleg reševalnega dela je bilo veliko ur namenjenih izobraževanju sedanjih in novih članov, izvajale so se aktivnosti na področju informiranja o delu GRZS in preventivni dejavnosti v javnosti, ipd.«
Leto 2007 je bilo torej izredno delovno. Pred nadaljevanjem uradnega dela Zbora, je sledila podelitev priznanj za 40-letno nepretrgano delo v gorskem reševanju, ki so jih prejeli: Janez Podjed, France Malešič, Vincenc Griljc, Jernej Koritnik, Franc Lakota, Klavdij Mlekuž, Anton Kralj, Franci Kavčič in Jože Rožič. Spominsko častno plaketo sta v imenu Rudija Kocjančiča, ponesrečenega na usposabljanju v Paklenici, prevzeli Mira in Urška Kocjančič, v imenu Martina Čufarja, ponesrečenega na reševalni akciji na Kurici je plaketo prevzela Nada Čufar, častna plaketa je bila podeljena tudi Janezu Plevelju-Pubiju, ki se je smrtno ponesrečil na reševalni akciji na Brani. GRZS je podelila tudi priznanje za sodelovanje ob 40-letnici helikopterskega reševanja Letalski policijski enoti na Brniku. Ob Svetovnem dnevu Civilne zaščite so bila nekatera priznanja podeljena tudi članom GRZS in sicer bronasti znak CZ so prejeli: Rajko Lotrič, Društvo GRS Bohinj, Društvo GRS Radovljica in Društvo GRS Škofja Loka. Srebrni znak CZ je prejel Ivan Čufar in plaketo CZ Anton Kralj. Predstavnika LPE na Brniku sta ob 40-letnici helikopterskega reševanja podelila spominski znak vsem društvom in postajam GRZS in krovni organizaciji GRZS.
Delovni predsednik Ljubo Hansel je nato zbor vodil glede na potrjeni dnevni red. Zbor je sprejel Poslovnik o delu zbora reševalcev GRZS. Vsa poročila so bila podana udeležencem v gradivu za zbor. Najkrajše je bilo poročilo disciplinskega razsodišča GRZS, saj v preteklem obdobju ni obravnavalo nobenega postopka kršitve. Predsednik Nadzornega odbora Janez Podjed je ugotovil, da ni bilo zaznanih večjih nepravilnosti v poslovanju GRZS, na izvedenem javnem razpisu za nakup opreme je bil ponudnik ustrezno izbran, nekaj napak se je našlo v popisih opreme, predlagal pa je tudi prestavitev termina za Zbor reševalcev na zgodnejši termin tudi zaradi usklajenosti z zaključnim računom. Ob 10-letnici tragedije na Okrešlju in ustanovitve Ustanove Sklad Okrešelj je bila izdana knjiga Iztoka Tomazina Tragedija v Turski gori, šest otrok ponesrečenih gorskih reševalcev prejema denarno pomoč, finančna sredstva za Sklad se pridobivajo s prodajo nalepk Podpornik in donacijami. Dodatni priliv sredstev se pričakuje v obliki 0.5 % deleža dohodnine, je bilo predstavljeno v poročilu Ustanove Sklada Okrešelj. Tudi Nadzorni odbor Ustanove Sklad Okrešelj v poslovanju ni ugotovil nepravilnosti, predlagal je nadaljevanje zbiranja sredstev in iskanje pogojev za oplemenitenje zbranega denarja v obliki bančnih vezav ter večjo informiranost o namenu Sklada v javnosti. V Razpravi po poročilih je predsednik Miro Pogačar pojasnil nekatere nejasnosti v zvezi s preglednostjo nad opremo, nezgodno zavarovalno polico, kjer je NO predlagal, naj bi se zavarovanje razširilo tudi na individualne priprave članov GRZS, na vključitvijo vojaških reševalcev letalcev v GRZS, vendar s potrebnimi dokazili o usposobljenosti po kriterijih, ki veljajo za reševalce letalce v GRZS.
V Delovnem planu za leto 2008 predsednik GRZS predvideva nadaljevanje povezovanja članic zveze za enotno delovanje, reševanje ljudi, ki jim je bilo zdravje ogroženo v gorah ali težko dostopnih krajih, poizvedovanje za pogrešanimi osebami v težko dostopnih krajih, oskrbo in transport ponesrečencev, nudenje prve pomoči, ipd. Financiranje se bo izvajalo s strani Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje in FIHO, izvajalo se bo zbiranje sredstev za Ustanovo Sklad Okrešelj, izvajala se bo preventivna dejavnost, izobraževanje strokovnih kadrov (inštruktorji, specialisti, zdravniki) ter osnovna in obnavljalna znanja tehnike reševanja. Organi GRZS imajo podobne naloge kot doslej, prireditvama Komemoracija Okrešelj in Srečanje veteranov se bo pridružila prireditev Dan Gorskih reševalcev, ki bo letos 14. junija v Tolminu. Maja se bo na pobudo URSZR 30 članov GRZS udeležilo akcije Asanacija Korzike 2008 pri odstranjevanju razbitin strmoglavljenega letala Inex Adria, kar pomeni zaupanje v delo gorskih reševalcev. Pogačar je podal tudi kratko informacijo o odnosu PZS-GRZS, ki je v zadnjem ohranilo status quo. Sicer so se izvajale nekatere aktivnosti v zvezi s Sporazumom med PZS in GRZS, ki pa vseeno še ni realiziran. Ožje vodstvo PZS se je lani pritožilo na vpis GRZS v register društev pri UE Kranj ter na odvzem statusa humanitarnosti GRS pri PZS, ki pa je bil v skladu z delovanjem prenesen iz bivše GRS pri PZS na GRZS. Ta postopek na upravnem sodišču še ni zaključen. Finančni plan za leto 2008 predstavlja finančno konstrukcijo delovanja GRZ S, vendar se pojavlja problem zagotavljanja likvidnosti društev in zveze med letom, ki je nekoliko neugoden zaradi sedanje prakse financiranja URSZR. Delovni predsednik je v tem delu pripomnil, da morajo društva in postaje GRZS kljub svojemu humanitarnemu in prostovoljnemu delu delati resno in transparentno, kajti le na tak pošten način bomo lahko pridobivali državna sredstva za svoje delo tudi v prihodnosti.
Pri točki Razno je Janez Podjed predlagal spremembo statuta, kjer naj bi Upravni odbor GRZS začasno sprejel zaključni račun, da bi lahko Zbor reševalcev izvedli do konca marca. Bojan Pollak je predlagal Zboru dva sklepa in sicer o helikopterskem prevozu reševalcev na kraj nesreče brez prisotnosti zdravnika ter o možnosti ustanovitve profesionalne helikopterske posadke. Pogačar je pojasnil, da je v letu 2003 izdani uredbi o aktiviranju zrakoplovov, v delu, ki se nanaša na reševalno delo, prisotnost zdravnika obvezna. Janez Ažman pa je predlagal Zboru, da sta 80-urni tečaj PP pri Rdečem križu in dodatni tečaj Prve pomoči pri GRZS zadosten pogoj za pridobitev licence za reševalno delo. Pogačar je glede Prve pomoči pojasnil, da se to že izvaja. Tomaž Žgajnar je predlagal Zboru, naj strokovna služba pripravi Kodeks ravnanja gorskih reševalcev. Glede vseh predlogov v zadnji točki, je delovni predsednik predlagal, da strokovna služba na podlagi predlogov sklepov pripravi mnenje in poroča na prihodnjem Zboru reševalcev.
Zapisala Irena Mušič, GRS Kamnik