Dnevnik, Kjer tišina šepeta - Mitja Košir: Kdor je to našo goro "krstil", je bil srečne roke, saj z vseh strani, s svojimi strmimi ostenji na vzhodu in severu ter s prostranimi visokogorskimi travniki na jugu, predstavlja kot od boga dano domovanje najžlahtnejših prebivalcev naših gora, elegantnih rogatih mojstrov divjih strmali.
Kadar se potikamo po višavju med Triglavom, Razorjem in Stenarjem, mimo nje preprosto ne moremo. Zatrep doline Vrat na jugu zapira veličastno, prepadno severno obzidje kraljevskega Triglava, zahodno obzorje nad Luknjo, sedlom, prek katerega triglavska Vrata zdrsnejo v triglavsko Zadnjico in naprej v najbolj julijsko med vsemi triglavskimi dolinami, v Trento, pa zastirajo pahljačasti prepadi gore, ki ji iz dolinskega dna sploh ne vidimo vrha, zato pa, še posebej, kadar grizemo kolena po strmi in zgoraj kotanjasti Sovatni, z vso težo pritiska na nas.
Kdor je to našo goro "krstil", je bil srečne roke, saj z vseh strani, s svojimi strmimi ostenji na vzhodu in severu ter s prostranimi visokogorskimi travniki na jugu, predstavlja kot od boga dano domovanje najžlahtnejših prebivalcev naših gora, elegantnih rogatih mojstrov divjih strmali. Kdor je kdaj občudujoče in z zavidanjem občudoval gamsovo lahkotno hojo in njegovo akrobatsko skakljanje po prepadnem skalovju, bo besedi o mojstrih prisluhnil z vsem razumevanjem.
Gora cvetnih poljan in globokih pogledov
Na poti k tej gori, k Bovškemu Gamsovcu (2392 m), nam seveda ne bo treba slediti sicer logičnim, vendar človeku z vsemi njegovimi omejitvami pogosto težko prehodnim, nemalokrat pa brez obvladovanja alpinističnih veščin povsem nedostopnim gamsjim "potem" (stečinam), vendar se bomo morali tudi na označeni in zavarovani poti krepko potruditi, zagristi v kolena ter ob jeklenicah in klinih krepko zavihati rokave.
Izhodišče nam bo pri Aljaževem domu v Vratih (1015 m), od koder se bomo skozi zatrep doline, ob živahni strugi Bistrice, ves čas pod vtisom mogočnih skladov Triglavske severne stene, dvigajoče se tik nad nami in segajoče, kot se nam bo zdelo, prav do neba, povzpeli na sedlo Luknja (1758 m), pomembno križišče poti k Triglavu in v njegovo neposredno soseščino.
Naša pot z Luknje obrne triglavskim grebenom in prepadom hrbet ter krene navzgor proti severu, na prostrane zelene poljane, ki se v času brstenja prelijejo v barvno bogastvo visokogorske cvetane, da oko komaj sledi sprotnemu preobražanju mavrične palete in korak nehote zastaja, a ne zaradi počitka potrebnega utrujenega telesa. Rajski vrt je tisto vabilo, ki nas sili k občudujočemu postanku.
Vsa ta širna pobočja med našo goro in sosednjim Pihavcem (2419 m) se iztečejo v zaobljeno krnico, nad katero v nebo kipijo ostri stolpiči prepadnega grebena, ki Gamsovec povezuje s Pihavcem in se vmes vzpne na težko pristopni Vrh nad Kamnom (2365 m), z njenega vzhodnega roba pa doslej komaj kaj zahtevna pot krene na rob navpičnih sten, ki se več sto metrov globoko grezijo na melišča Sovatne. Tukaj mora biti vsak korak premišljen, vrtoglavim pa sploh odsvetovan.
Visoko, izpostavljeno potovanje se konča na vzhodnem grebenu, od koder je do vrha naše gore le še nekaj korakov po prepadni skalni stopnji. Duša in telo si oddahneta od naporov in tesnobnosti globokih pogledov, zato pa srce močneje utripne ob veličastju razgledov. In kako tudi ne, saj stojimo prav v osrčju najmogočnejšega julijskega sveta.
Sestopili bomo po prepadnem, vendar kratkem in dobro zavarovanem grebenu na Dovška vratca (2180 m), od tam pa skozi Sovatno nazaj na izhodišče, v Vrata, lahko pa se bomo odločili za prijetno pot po valovitem kraškem svetu Kriških podov do Pogačnikovega doma (2052 m), v sicer kamnito, resnobno pokrajino, ki pa ni brez svojevrstne očarljivosti. Tri zelenomodra očesca so to, Kriška jezerca.
Mati označenih in zavarovanih poti
Tokrat ne bomo hodili po brezpotju, kot pred kratkim na Oltarju, ampak po "materi" naših označenih in zavarovanih poti, po Slovenski planinski poti, ki nas bo pripeljala tik pod vrh naše gore, Bovškega Gamsovca. Oznake SPP na sam vrh sicer ne peljejo, velja pa vsekakor stopiti nekaj zelo strmih, izpostavljenih, a dobro zavarovanih metrov na vrh ene najbolj razglednih gora v neposredni Triglavovi okolici. Najbližje prijazno domovanje je Pogačnikov dom na Kriških podih, globoko spodaj, v Vratih, pa daje gostoljubje Aljažev dom. Obe koči sta odprti v poletni sezoni. Preden greste na pot, le poglejte v knjigo Tineta Miheliča Julijske Alpe - severni pristopi (Sidarta, 2004) in na zemljevid Julijske Alpe - Triglav 1:20.000.
Mitja Košir