Gorenjski Glas - Jelena Justin: Vogar (1054 m) – Na novega leta dan se je ledeno mrzla noč prelevila v topel zimski dan, ki je obetal zimsko pravljico z modrim nebom. Zimska idila nad Bohinjskim jezerom.
Nekateri vzponi so idealni za zimski čas, ko je visokogorje zaradi nevarnosti plazov nedostopno. Eden takih vzponov, ki nagradi z lepim razgledom, je tudi Planina Vogar. Če se vzpona lotimo takoj po sneženju, je vse skupaj malce bolj naporno in takrat je priporočljivo imeti s seboj oz. na nogah krplje. Tak je bil tudi moj prvojanuarski vzpon.
Ko se pripeljemo do Bohinjskega jezera, je Vogar tista planina, ki se dviga na desni strani jezera. Vzpon na planino začnemo v Stari Fužini oz. na označenem parkirišču nad vasjo, ob cesti, ki pelje proti dolini Voje oz. na planino Blato. V zimskih razmerah, ko nas obdaja deviška belina, se s parkirišča povzpnemo do ceste in po njej nadaljujemo do odcepa, kjer levo zavijemo proti Vogarju. Če se bomo na Vogar vzpenjali v kopnih mesecih, bomo lahko videli, da je pot skorajda tlakovana, saj so jo nekoč uporabljali za lažje spravljanje lesa v dolino. Ko zavijemo levo, prečimo travnik, nato pa se začne pot precej strmo vzpenjati. Strmino, ki ne popušča, omilijo okljuki. Po koncu tretje velike serpentine se pot obrne proti zahodu in nas pripelje do odcepa za vzletišče jadralnih padalcev, kjer je tudi spomenik padlim železničarjem. Razgled s te točke je čudovit. Globoko pod nami se odpre pogled na cerkev Svetega Janeza, na bohinjsko dolino in Bohinjsko jezero, na Rudnico in del verige Spodnje bohinjskih gora; od Črne prsti prek Rodice, Vogla, Škrbine, Podrte gore do Mahavščka in Bogatina; pred Voglom je na Rjavi skali Ski hotel na Voglu; proti zahodu se na severni strani Bohinjskega jezera vleče rob planote proti Pršivcu, zadaj so nad zatrepom ob Savici vzhodna pobočja Komne.
Proti Kosijevemu domu na Vogarju lahko sledimo neoznačeni, a dobro shojeni potki, lahko pa se spustimo nazaj na markirano pot. Kmalu pridemo do prvih travnikov, kjer je planina Spodnji Vogar. Nekdanji stanovi so lepo urejeni v lične vikende, daleč stran od ponorelega sveta. Prečimo planino, za katero nas čaka še kratek vzponček, in že je pred nami Kosijev dom, ki ima od letošnje pozne jeseni novega oskrbnika. Dom bo odprt tudi v zimskih mesecih; ob lepih koncih tedna od petka popoldne do nedelje.
Prijazen oskrbnik mi je predlagal, naj grem še pet minut po poti do južnega roba planine, kjer je razgled proti zatrepu doline, proti verigi gora od Vogla do Komne. Razgledna točka, vredna obiska, pa še prijetna klopca za trenutke s samim seboj.
Če imamo čas in so snežne razmere primerne, lahko nadaljujemo naprej do Pršivca, s Pršivca preko planine Viševnik, mimo Planine pri jezeru nazaj na Vogar in v dolino. Ja, za tako turo bi pozimi potrebovali kar cel dan. Raje sestopimo z Vogarja kar nazaj v dolino? Potem pa kar po poti vzpona nazaj v dolino. Če smo doživeli zimsko pravljico, je za nami idealen dan.
Nadmorska višina: 1054 m
Višinska razlika: 500 m
Trajanje: 2 uri in 30 minut
Zahtevnost: 1 / 5
Jelena Justin