Gorenjski glas - Jelena Justin: Kosmatica/Kosmatiza (1659 m)
Ko pade sneg, se podoba gora močno spremeni. Predvsem se pa spremenijo razmere in zahtevnost vzponov. Varnost mora biti na prvem mestu. Eden takih vrhov, ki so varni tudi po sneženju, je naš današnji cilj.
Podoba gora je snežena. Letnemu času primerno. S snežno podobo se močno spremenijo tudi pogoji vzpona, saj gore postanejo zahtevnejše, potrebnega je več znanja, potrebujemo pa tudi zimsko opremo, ki jo je seveda treba znati uporabljati. Kam bi se lahko odpravili po sneženju, da bi bil vzpon varen? Takih vrhov je precej in na enega od njih se bomo podali tudi mi danes. Ker leži v Avstriji, na severni strani Karavank, nam je zaradi trenutnega epidemiološkega stanja v državi in v Evropi nedosegljiv, a situacija se bo slej kot prej umirila in normalizirala. Gora bo počakala. Obiskali bomo Kosmatico, ki je idealna za krpljanje in turno smučanje. Pozimi se je lahko lotimo tudi peš, seveda, a morda se nam bo snežna odeja precej predirala.
Zapeljemo se na Ljubelj, kjer nadaljujemo na avstrijsko stran. Peljemo se v smeri Borovelj. Ko prevozimo galerije in strm S-ovinek, na levi strani zagledamo manjšo cerkev, za katero se odcepi cesta proti vasi Žabnica (Bodental). V križišču za vasjo Slovenji Plajberk (Windisch Bleiberg) zavijemo levo proti Žabnici. V Žabnici dosežemo planinske smerokaze za Celovško kočo. Nadaljujemo levo in se peljemo do konca asfalta, kjer na urejenem parkirišču parkiramo.
Če se bomo vzpona lotili pozimi, nam bodo smer vzpona nakazovale smučine turnih smučarjev ali krpljarjev. S parkirišča nadaljujemo po gozdni cesti. Tik pred gozdom imamo celo možnost preverjanja delovanja svoje lavinske žolne. Ja, lavinskega trojčka nikar ne pozabite, kljub temu da je tura varna, a v Avstriji je tovrstna oprema pozimi obvezna. Pot nas v rahlem vzponu pripelje do gozdnega travnika, kjer se nam odpre razgled na severno ostenje Karavank: na Vrtačo in Palec. Nadaljujemo v smeri smučin. Občutek imamo, da poleti tukaj poteka kolovoz. In res poteka. Sledimo kolovozu, tako kot gredo smučine naših predhodnikov. Dosežemo razpotje, kjer gre levo pot proti Celovški koči, mi nadaljujemo desno. Pot se rahlo vzpenja. Lahko sledimo kolovozu, a običajno smučine zavijejo skozi gozd in se ponekod strmeje vzpnejo. Ko ponovno dosežemo kolovoz, nas pot mimo studenčka v nadaljnjih nekaj minutah pripelje na Vgrizevo planino. Na planini sta starejša in mlajša koča, planina pa je izjemno razgledna. Gremo levo mimo obeh koč, naša pot pa nadaljuje po travnatem pobočju. Višje dosežemo greben in se ponekod bolj strmo povzpnemo do vrha Kosmatice.
Vrh Kosmatice je delno poraščen in lep razgled se odpre predvsem na severno ostenje Karavank ter na Žingarico. Kako divje so Karavanke s severne strani!
Z vrha sestopimo po poti vzpona. Če smo s smučmi, bomo pri avtu precej hitro, če smo s krpljami, pa ne tako hitro, a bomo zato dlje časa uživali v zimski pravljici.
Na turo ne pozabite vzeti lavinskega trojčka, saj je to v Avstriji obvezna oprema na zimskih turah. Kadarkoli boste šli, uživajte v hribih.
Nadmorska višina: 1659 m
Višinska razlika: 650 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 2 / 5