Polet.si - Jaka Lucu: Šotor je v svojem bistvu kot večji robček.

Zložimo ga in spravimo v nahrbtnik ali prtljažnik avtomobila ali motorja. Potem ga po potrebi razpremo. Šotor je tudi premična hiša, ki jo je mogoče postaviti skoraj kjer koli, v avtokampih ali na divjih lokacijah, lahko stoji na travniku, sredi gozda, ob morju, jezeru ali reki, lahko celo varuje pred viharnimi vetrovi visoko v gorah. Šotor lahko ostane doma ali z nami potuje kamor koli. Iz njega stopimo na svež zrak. Šotor nas varuje.

Na kaj paziti pri nakupu
Pri nakupu šotora moramo paziti na glavne zakonitosti, te olajšajo bivanje in nas odrešijo zadreg na kraju šotorjenja.
Izbrati moramo primerno velikost, kajti od nje je odvisna teža šotora. Prevelik šotor pomeni nepotrebno dodatno težo, premajhen gnečo pri počitku. Gneča pri počitku lahko pomeni nejevoljo pri ljudeh, ki šotor uporabljajo. K sreči šotor ni kot barka in se človek lahko kadar koli umakne. Velikost je seveda odvisna od namena uporabe. Če šotor nosimo v nahrbtniku, izberemo manjšega in lažjega, za toliko oseb, kot jih bo v njem res spalo. Predprostor je tudi priporočljiv, seveda pa bo zaradi zahteve po majhni teži manjši. Če imamo šotor več dni postavljen na enem kraju, je najbolje, da vzamemo takšnega, v katerem bo prostora tudi za prtljago. Preverimo tudi velikosti ležalnih podlog, da bodo ustrezale dimenzijam šotora. Strokovnjaki iz trgovine Iglu šport v Ljubljani priporočajo, da naj osebe, višje od 190 centimetrov, izberejo šotor, ki ima spalnico dolgo 210 centimetrov ali več. Višina šotora je tako kot velikost povezana z njegovo težo.
Šotor izbiramo tudi glede na namenskost. Če ga potrebujemo za potovanja, je običajno modro izbrati modele z nizko težo, ki se hitro sestavijo in hitro podrejo. Večji šotori, za na primer pet oseb ali več, so ponavadi namenjeni za postavitev na rezerviranih lokacijah v avtokampih. Pogosto tam ostanejo tudi čez zimo in jesen, ponavadi še prvo polovico pomladi.

Izjemnega pomena pri nakupu šotorov so materiali. Za zunanji material, v praktičnem jeziku za streho, proizvajalci uporabljajo poliamid, poliester, bombaž ali mešanico vseh naštetih. Poliamid je po svojih fizikalnih lastnostih malo močnejši, poliester pa bolj obstojen na UV-svetlobi. Material iz bombaža ali mešanice bombaža in poliestra je bolj odporen proti UV-žarkom in zato trajnejši, odlično diha in ima z zunanje strani neprepustno impregnacijo. Bolj kot izbira med poliestrom in poliamidom je pomembna kakovost enega ali drugega. Zunanji material ima na spodnji strani poliuretanski premaz, ki zagotavlja neprepustnost materiala.
Od debeline tega premaza je odvisen vodni stolpec (pritisk), ki ga material zdrži. Vodni stolpec 1000 mm že zagotavlja 100-odstotno neprepustnost (dež) zunanjega materiala. Če želimo, da je tudi šotor 100-odstotno nepremočljiv, morajo biti vsi šivi zavarjeni. Nekateri šotori imajo dodaten aluminijev sloj na notranji ali zunanji strani. Ta sloj zagotavlja delno termično zaščito. Če je na zunanji strani, zagotavlja boljšo odpornost proti UV-svetloboi, poleg tega je v takem šotoru bolj temno, tako da nas zgodnje jutranje sonce manj moti, večerna luč v šotoru pa ne pritegne radovednih pogledov. Zračni poliamid, poliester, bombaž ali mešanica se uporabljajo kot notranji materiali šotorov. Boljši šotori imajo notranji material impregniran, kar preprečuje kondenzu, ki se naredi na zunanjem materialu, da bi zmočil notranjost šotora.
Materiali za tla so iz močnejšega poliamida, poliestra ali polietilena. Prednost poliamida in poliestra je, da sta lažja in manjša, ko sta zložena, za neprepustnost pa morata biti premazana s poliuretanskim premazom in šivi morajo biti zavarjeni. Priporočljivo je, da je vodni stolpec za tla 1500 mm ali več, saj so potem dovoljeni večji pritiski, ker po tleh hodimo oziroma ležimo. Polietilenska tla so ravno tako neprepustna, uporabljajo pa se pri cenovno ugodnih šotorih, oziroma tam, kjer teža in velikost nista zelo pomembni.
Konstrukcijske palice so lahko iz aluminija, jekla ali iz steklenih vlaken (fiberglas). Aluminijaste palice so lažje in močnejše, šotor pa je v vetru bolj stabilen. Jeklene palice so težke in močne in šotor je v vetru stabilen. Kakovostne palice iz steklenih vlaken so ravno tako trajne in primerne za razmere, ko ni premočnih vetrov.
Klini so lahko jekleni ali aluminijasti. Aluminijasti klini so lažji, pri uporabi pa moramo biti previdni, ker se laže zvijejo. Navadni jekleni klini premera pet (5) milimetrov so za običajne razmere dovolj močni, če pa želimo močnejše, imamo na voljo več vrst debelejših ali profilnih klinov.
Zračniki v zunanjem materialu zagotavljajo zračnost šotora. Več kot je zračnikov in večji kot so, bolj se šotor zrači. Pomembno je, da so dobro izdelani, da v dežju ne zamakajo. Zračniki naj bodo čim bolj pri vrhu šotora, ker se tam zadržuje topel in slab zrak. Najboljšo zračnost imajo šotori, ki imajo vhod z dveh strani. Kadar želimo šotor prezračiti, enostavno odpremo oba vhoda in prostor zelo hitro sveže zadiha.
Glede na to, kje in kako potekajo palice, se razlikujejo konstrukcije šotorov. Pri enih so palice v zunanjem materialu, pri drugih v notranjem. Razlika je pri postavljanju. Pri prvih najprej postavimo streho in nato v šotor obesimo spalnico, kar je bolje ob dežju, saj spalnica ostane suha, pri drugih najprej postavimo spalnico in čez napnemo streho. Velja tudi splošno sprejeto in upoštevano pravilo, da več kot je palic, bolj je šotor stabilen v vetru.

Nikakor ne smemo zanemariti navodil o pravilni uporabi in vzdrževanju. Prostor, kamor šotor nameravamo postaviti, naj bo čim bolj raven ali enakomerno nagnjen. Če postavljamo šotor na nagnjen teren, spalnico postavimo tako, da bomo imeli glavo više in noge niže. Po možnosti ga postavimo v senco, saj izpostavljenost UV-žarkom najbolj vpliva na življenjsko dobo šotora. S terena odstranimo večje in ostre predmete. Šotor postavljamo po priloženih navodilih. Pri večjih šotorih se priporoča, da šotor postavljata dve osebi, manjše pa enostavno postavi tudi en človek. Za neprepustnost in stabilnost v vetru je zelo pomembno, da zunanji material s klini enakomerno napnemo in da napnemo tudi vse vrvice. V obratni smeri gre podiranje šotora. Priporoča se, da palice pri podiranju potiskamo in ne izvlečemo. Če jih poskušamo potegniti ven, se ves čas razstavljajo, obstaja pa tudi možnost, da poškodujemo streho ali notranje materiale šotora. Šotor očistimo z vlažno krpo, trdovratnejše madeže odstranjujemo s čistilom za šotore. Poseben problem je drevesna smola. Najbolje je na to paziti že pri postavljanju in šotor zavarovati na mestih, kjer kaplja smola. Sama smola ne škoduje šotoru, lahko pa mu škodujejo preveč agresivna čistila. Ena od rešitev je, da smolo v grobem odstranimo s trdim predmetom, drugo pustimo, in ko je posušeno, s krtačo odstranimo. Šotor zvijemo in pospravimo, ko je popolnoma suh, drugače lahko začne plesneti. Če se nam mudi in ga pospravljamo vlažnega, ga doma v suhem prostoru spet postavimo, očistimo in seveda posušimo ter tako pripravimo na naslednjo avanturo.
Praktične podrobnosti so pomembne za kakovost in mirnost bivanja v šotorih. Na primer, ko klinov ni mogoče dobro pritrditi, na podaljške naložimo kamenje ali pozimi sneg. To pomeni boljšo stabilnost v vetru, saj šotora ne dviguje od tal, ne dobiva funkcij jadra. To pomeni tudi ohranjanje temperature v njegovi notranjosti. Vrata lahko zapremo le z mrežico, ki zagotavlja dobro zračenje in hkrati varuje pred mrčesom, žuželkami in plazilci. Nočna presenečenja so namreč zoprna. Kljukice in žepi v notranjosti šotora so mali pripomočki, ki so lahko v veliko pomoč pri organizaciji notranje logistike v šotoru. Priporočljivo je tudi, da se zadrge odpirajo v obeh smereh. Tako enostavneje vstopamo in izstopamo in laže zračimo šotor. Če se kateri koli del šotora poškoduje, je najbolje takoj ukrepati. Tako na primer strgan zunanji material najlaže popravimo s samolepilnimi krpicami za popravilo sintetičnih materialov. Če bomo raztrganine šivali, se moramo zavedati, da šivi ne bodo neprepustni. Nalomljene palice povijemo z lepilnim trakom. Nekateri šotori z aluminijastimi palicami imajo priložen aluminijast tulec, ki ga namestimo na zlomljeno ali zvito mesto. Poškodovane dele palic lahko dokupimo. Pri nakupu pazimo na ustrezen premer, na ustrezno dolžino jih lahko tudi sami prirežemo z žago za železo.

Vodni stolpec in šotor
Šotorski vodni stolpec izraža kvaliteto nepremočljivega premaza, ki se uporablja za izdelavo šotorov iz poliestra in najlona. Torej, 1000 mm vodnega stolpca pomeni, da 1000 mm vodnega tlaka ne sme prodreti skozi tkanino, ko jo obremenimo na 1 cm² (vir: www.nazraku.si). Pri šotorih z 800 mm vodnega stolpca je že mogoče trditi, da gre za nepremočljiv material. Seveda je bolje, da ima šotor večjo vrednost vodnega stolpca, saj se material z uporabo obrablja, kar sčasoma pomeni znižanje vodnega stolpca. Pomembno je vedeti, da ni standarda, ki bi proizvajalcem določal, kako in kdaj se vodni stolpec testira. Danes večina proizvajalcev preizkusi višino vodnega stolpca pred izdelavo šotora, kar pa lahko pomeni, da kupite šotor iz tkanine, ki ima vodni stolpec 1000 mm, po na primer šivanju pa bo imel šotor manjšo vrednost vodnega stolpca.
Visoka vrednost vodnega stolpca ima tudi slabo stran: zaradi kemične sestave impregnacijskih premazov se tanjšajo vlakna tkanine, s čimer se zmanjša trdnost uporabljenega šotorskega platna, zato je zelo pomembno, da se za izdelavo šotora uporabi prava kombinacija šotorske tkanine in impregnacijskega sredstva. Če je šotor iz slabega materiala in ima visoko impregnacijsko vrednost vodnega stolpca, ga lahko uporabljamo manj časa. Taki šotori se pogosto začnejo trgati že v drugi ali tretji sezoni povprečne uporabe. Pri šotorih iz tehničnega bombaža in šotorih, ki so narejeni iz naravnega bombaža, ni mogoče uporabiti vodnega stolpca kot merilo za neprepustnost tkanine, saj imata obe tkanini drugačen način tkanja kot poliester ali najlon. Bombažna tkanina zagotavlja dihanje materiala, ko je suh, ko pa se zmoči, nabrekne in tako vlakna, močno povezana med seboj, tesnijo in preprečujejo vdor dežnih kapljic. Pri tehničnem bombažu potrebujemo za zagotavljanje neprepustnosti zelo blag impregnacijski premaz in navadno zadostuje že 1000 mm. Ker tehnični bombaž vsebuje približno 35-odstotni delež bombaža, ta pa nabrekne in s tem pomaga odtekanju vode.

Hitro postavljiv šotor
Hitro postavljiv šotor je primeren za kratke izlete. To je tip šotorov, ki imajo ogrodje oziroma palice v enem kosu integrirane v platno. Ko je šotor pospravljen oziroma zložen, so palice zvite v krožno obliko in prevezane z elastiko. Pri postavljanju gredo palice narazen in šotor je že postavljen. Kaj pa zlaganje, ki je pogosta težava šotorskih popotnikov?
»Res je, da je manjša težava pospravljanje, zlaganje, kjer je treba slediti navodilom izdelovalca. Postopek je treba izpeljati v točno določenem zaporedju, ki pa se med različnimi izdelovalci in pri različno velikih šotorih nekoliko razlikuje,« je za Polet povedal Marko Marinko iz trgovine Iglu šport (www.iglusport.si). »Še najbolje si je postopek ogledati na demofilmih uradne strani izdelovalcev ali kar na youtubu. Ko so prišli takšni šotori na trg, so to bili večinoma majhni eno-, dvo- do triosebni enoslojni šotori. Danes pa najdemo znotraj te skupine tudi večje, družinske in bolj kakovostne dvoslojne šotore. Začetnik takšnih šotor je bilo francosko podjetje Quecha, počasi so se jim pridružili tudi drugi ugledni proizvajalci šotorov, na primer Outwell, Easy camp, Gelert in drugi. Kar zadeva kakovost, ne bi posebej omenil nobene znamke, pomembneje je, ali je šotor enoslojen ali dvoslojen. Enoslojni imajo praviloma nižji vodni stolpec in so primerni za kampiranje v lepem vremenu, pri visoki vlagi se pri njih pojavi težava s kondenziranjem vodne pare na notranji strani, ki potem kaplja na uporabnika. Dvoslojni šotori, šotori, ki imajo poleg osnovnega platna še poseben notranji šotor, so bolj odporni proti vlagi in tudi kondenza je veliko manj. V primerjavi s klasičnimi šotori so ti hitreje postavljeni, in ko se naučimo pospravljanja, tudi hitreje pospravljeni. Primerni so predvsem, če vsak dan ali vsakih nekaj dni spreminjamo kraj kampiranja ali ko se odločimo za zelo kratko, tako imenovano vikendaško kampiranje. Zelo uporabni so tudi kot drugi šotor, tak za otroke, ki ga postavimo poleg glavnega šotora. Pomanjkljivosti teh šotorov sta slabša odpornost proti vremenskim neprilikam, kot je veter, in neobnovljivost ogrodja, to je palic. Če se namreč palice zaradi nepravilne rabe, vetra ali česa drugega zlomijo, je šotor v večini primerov za v smeti. Pri klasičnih šotorih navadno mirno zamenjamo poškodovani del. Ti šotori pa so zaradi kolutne, krožne oblike pakiranja primerni samo za avtomobilski transport, za pohodnike, kolesarje in motoriste so boljši drugačni tipi šotorov. Cenovni razpon je od približno 50 evrov za enostavne enoslojne šotore do nekaj sto evrov za bolj kakovostne družinske in dvoslojne šotore.«

Jaka Lucu